Iskanje

Zdravnik

Blanka Colnerič

Blanka Colnerič, psihologinja in specialna pedagoginja

Psihologinja dr. Blanka Colnerič, ki trenutno izvaja dodatno strokovno pomoč v vrtcu, večino strokovnega in znanstvenega dela nameni otrokom s posebnimi potrebami. Dileme staršev jemlje kot velik izziv, predvsem pa je zagovornica dejstva, da je vsak otrok nekaj posebnega.

Že odgovorjena vprašanja

Kakanje v hlače

Ključne besede: Kakanje v hlače, samostojnost, stiska, žetoniranje

Simptomi:

Deli telesa:

Vprašanje: Pozdravljena, Prosila bi vas za pomoč, glede mojega 3,5 letnega fanta. Glavni problem je kakanje v hlače. S tem problemom se ukvarjamo za celih 7 mesecev. Naj povem, da je izredno inteligenten otrok, zelo miren ( verjetno preveč) in izredno prijazen. Pri njegovih treh letih smo odlši k pisologu, ki nam je rekel, da imamo zelo nadpovprečno inteligentnega otroka. Psiholog je predlagal, če bi midva s partnerjem hodila 1 mesečno na pogovore k njim ( brez otroka), da se pogovarjamo glede vzgoje. Seveda, sem bila takoj za. Za nami so že 4 termini. V katerem smo se pogovarjali o njegovem kakanju. Vendar konkretnega odgovora ne dobi, Vsi trdijo enako. Gre za to, da doživlja neko stisko. Tudi jaz se s tem strinjam. Vendar mu ne znam pomagati. Ne vem kako pristopit. Ne vem več na koga se obrniti. Šla sem do osebne zdravnice, ki mi je dala nekakšno odvajalo. Šla sem do vzgojiteljice, k je govorila s psihologom. Tudi tukaj so omenili, da gre za neko stisko. Zmenili smo se, da o njegovomem kakanju ne bomo govorili pred otrokom. Če se naredi nesreča, otroka samo preoblečemo in nadaljujemo kot da se ni nič zgodilo. Vendar to že počnemo 2 meseca in nobene spremembe. Zelo me skrbi... Ne vem kako naj mu pomagam. Naj še povem, da se z njegovim očetom ne razumeva preveč dobro. Se ne kregava pred njim pogosto. To je verjetno eden izmed razlogov- kar se trudiva izboljšati. Prosim povejte mi na koga naj se šeobrnem, da mi pomaga pri tem problemu. Ali kakšen psiholog, ki bi govoril z njim. Ali naj samo čaka,,da bo situacija sama od sebe minila. Hvala za odgovor!
Odgovor: Pozdravljeni, podobne težave se lahko pojavljajo tudi pri starejših otrocih, včasih tudi po vstopu v šolo, ko je sicer toaletni trening pred tem že osvojen. Otrokovo kakanje v hlače je lahko odraz čustvenih stisk, katere so povezane s težavami v dinamiki družine, slednje omenjate tudi vi. Seveda je priporočljivo, da s partnerjem težave poskušata rešiti. Vendar, če boste osredotočeni na to, da so vajine težave edine krive za otrokovo kakanje, in zaradi krivde opravljali delo namesto njega, ne boste pripomogli k odpravi težav. Mogoče na ta način otrok izraža tudi svoj ˝boj za moč˝. Doseganje višje ravni samostojnosti in iniciativnosti sta pomembni razvojni nalogi v predšolskem obdobju. Pravite, da se s kakanjem ukvarjate že lep čas in ga ob nesreči vi uredite ter se delate kot da se ni zgodilo nič. Ko ga na hitro uredite, s tem nič ne izgubi, pridobi pa čas z vami in vašo pozornost, tako je lahko manj motiviran za odhod na stranišče v prihodnje. Morda mu s tem tudi odvzemate del njegove odgovornosti. Res je, da je še premajhen, da bi se popolnoma očistil in uredil, a določene dejavnosti že zmore, morda ob vašem usmerjanju, opraviti sam (sezuje copate, sleče hlače, deloma pobriše umazanijo, si umije roke). Glede na njegove zmožnosti ga vključite v delo, tako bo ponosen nase, pa tudi prihodnjič bolj motiviran, da bo prej odšel na stranišče. V njegovi sobi lahko tudi pripravite preglednico in, kadar mu uspe kakati v stranišče, vanjo nalepi nalepko. Ko jih zbere dogovorjeno količino (v npr. predhodno narisane kvadratke), se dogovorite, da boste vsi skupaj šli nekam, kamor si želi (le izjemoma se dogovorite za materialno nagrado, verjetno pa si tako želi izleta z vama s partnerjem). Pri tem pa ponovno ne prevzemite preveč odgovornosti, npr. z neprestanim opominjanjem, da gre na stranišče. Torej strinjam se, da z otrokom ne razpravljate ob ˝nesreči˝ in se z njim ne pogovarjate pogosto o tem, saj lahko s partnerjem s pretiranim polaganjem pozornosti na te težave, le-te vzdržujeta. Dobro je tudi, da ste pri zdravnikih preverili, da do težav ne prihaja na telesni ravni (npr. otrok ne čuti pritiska, da mora na blato ipd.). Šele, ko so organski vzroki izključeni, se lotimo z vedenjskimi tehnikami. Če težave še nekaj časa ne bodo izzvenele, se vrnite k zdravniku ali psihologu, ki vas je že obravnaval, po potrebi pa lahko pomoč poiščete tudi na kakšnem izmed svetovalnih centrov za otroke in starše (npr. SCOMS, Gotska ulica, Ljubljana). Ne pozabite pa otroku prepuščati del odgovornosti, ki jo je glede na starost že zmožen prevzeti. Srečno!
Blanka Colnerič, psihologinja in specialna pedagoginja, 11.04.2014

1 2 3

Anketa Arhiv

Koliko časa skupaj z otrokom dnevno berete?

Knjiga

Ženska Moški