Novorojenček spi

(Foto: iStockphoto)

Ko sem bila noseča, niti slutila nisem, da pod srcem nosim bodočega nogometnega zvezdnika. Tudi kot dojenček je bil zelo miren, zelo hitro se je zamotil s plišastimi igračkami, ki so visele nad njegovo glavo. Z njimi se je prav veselo pogovarjal. Prve korake je osvajal zelo počasi in previdno … Skratka, bil je fantek, ki se je najraje igral na penasti podlogi in zlagal kolono iz številnih barvitih avtomobilčkov. Ni preizkušal svojih sposobnosti, ni skakal po sedežni ali postelji, ni tekal iz sobe v sobo, vse do nekega dne, ko se nam je drastično spremenilo življenje. Ne, ne trdim, da je postal razgrajač in navihanček, samo odkril je prave radosti brcanja žoge. Od takrat s srcem in dušo živi samo za nogomet!

Zbiljsko jezero - 9

(Foto: osebni arhiv)

''Zlata'' žoga

Tisto nedeljo, ko sta k nam prišla na obisk babica in dedek, je bil sin verjetno najsrečnejša oseba na tem svetu. Za darilo je namreč dobil pravo, ne tisto otroško gumijasto, profesionalno, usnjeno žogo, okrašeno z zlatimi zvezdicami. Takoj jo je moral preizkusiti na igrišču. In ker pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, ga je dedi z veseljem naučil nekaj pravih nogometnih ''prijemov''. Naslednjih nekaj tednov sem jo zvečer kot največja obsedenka za čistočo drgnila, da se je čim bolj svetila. Če bi jo lahko razkužila, bi jo tudi, kajti naš ''zasvojenec'' z nogometom je v sanje utonil kar objet z ''zlato'' žogo.

Njegovo navdušenje razna prvenstva in lige samo okrepijo. Doma je obsedeno stanje, sin spremlja ponovitve tekem in zraven riše nogometaše ter zastave držav. Še zdaj mi v ušesih odmeva naša himna, ki se jo je sin en dva tri naučil. Vedno jo poje z vsem srcem, kot da jo poje pred milijonsko množico navijačev. Na igrišču pa tako ali tako vsak dan brcamo do mraka in prav žalosten je, da mora tako kot vsi profesionalci nekaj ur počivati.

In če pred tem nisem vedela ničesar o nogometu, danes vem, kdo so David Beckham, Gerard Pique, Christiano Ronaldo, Wayne Rooney, Arjen Rooben, Andreas Ineste, Alessandro Nesta itd. Hočem, nočem – poznam nogometne klube, kot so: Barcelona, Milan, Arsenal, Real Madrid, Chelsea

Navdušenje je nalezljivo

Krog navdušenih nogometašev se je zelo hitro razširil. V vrtcu so prav vsi fantje komaj čakali, da gredo na igrišče in se njihova interpretacija zvezdniškega nogometa začne. S časom so začeli beležiti vse gole, vzgojiteljice so morale poimenovati posamezne ekipe.

Vsi ti zagreti nogometaši so postali prvošolčki, ki so komaj čakali, da se jim začnejo aktivni treningi. Njihov pogovor se ves čas vrti o tem, kakšna so pravila, kje je treba izvajati gol, kdo je naredil prekršek. Večina jih med odmorom študira knjigo o nogometu. Med malčki je postala aktualna poved nekdanjega madžarskega kapetana Ferenca Puskasa: ''Ko ti uspe nadzorovati žogo, postane nogomet preprosta igra.'' Poskušajo upoštevati zapisan nasvet za odvzem žoge: ''Načrtovanje odvzema je stvar izkušenj in vaje. Najprimernejši trenutek za napad je, ko nasprotnik izgubi ravnotežje, če gleda žogo ali jo pošlje predaleč. Napad načrtujemo od spredaj ali od strani, pri tem pa ostajamo, če je le mogoče, z nogami na tleh …'' In še in še bi lahko naštevala …

Oče in sin, nogometna navdušenca

(Foto: iStockphoto)

Gooooooooooool!

Sina pri njegovi interesni dejavnosti podpiram, vse dokler mi žoge ne brca po stanovanju in s knjižnih polic ne začnejo leteti knjige, zgoščenke, kasete ... Seveda to še ni tako katastrofalno – ko pa na tleh v črepinjah pristane vaza, ki sva jo z možem dobila za poročno darilo, pa se moja potrpežljivost konča in ga v jezi z očetom pošljem ven na igrišče. Seveda mu s tem naredim medvedjo uslugo, kajti tam so pravi goli in ''akcija'' se nadaljuje … Zanima me, ali bo nekega dne naš Beckham pristal v profesionalnem moštvu in bom kot najbolj zagreta navijačica stala ob stadionu v tuji državi in ponosno kričala na ves glas: ''Goooooooool! To je moj sin!''