Ošpice so bolezen, ki je praktično že bila izkoreninjena. Obvezno cepljenje imamo že 50 let. Približno pred desetimi leti so se ošpice spet pojavile, žal pa številni starši svojih otrok kljub temu ne želijo cepiti. S tem ogrožajo širšo skupnost. "Če je takšnih ljudi veliko, potem kolektivne imunosti ni in se bolezni, kot so ošpice, zlahka znotraj populacije širijo in predvsem ogrožajo najbolj ranljive osebe. V resnici vidimo, da je majhno število tistih, ki zares nasprotujejo cepljenju, več je tistih, ki dvomijo v učinkovitost in varnost cepiva, te pa poskušamo seznaniti in prepričati, da je to nekaj dobrega in neškodljivega za njih in njihove otroke," opozarja Maja Sočan, predstojnica centra za nalezljive bolezni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Deklica ima ošpice

Za ošpice so dovzetni vsi, ki niso preboleli ošpic ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. (Foto: Thinkstock)

Primer, ko je okužen oče pripeljal otroka na pregled na Pediatrično kliniko v Ljubljani, je sprožil hitro preventivno akcijo, med katero so stopili v stik z več kot 250 ljudmi, ki so bili takrat na kliniki in bi se lahko okužili z boleznijo. Tistim osebam, ki so jih lahko cepili, so predlagali cepljenje, tistim, ki pa jih ne smejo cepiti zaradi morebitnih zapletov in različnih kontraindikacij, pa so ponudili imunoglobuline v zaščitne namene. Ti imunoglobulini so zaščitna telesca, pridobljena iz plazme ljudi, ki so preboleli ošpice.

Če ste bili v stiku z osebo, ki je zbolela z ošpicami, se takoj javite na območni enoti NIJZ zaradi nadaljnje obravnave. Cepljenje lahko z veliko verjetnostjo prepreči ošpice, če se izvede v do 72 urah po stiku osebe z bolnikom z ošpicami, seveda pa je smiselno cepljenje opraviti tudi kasneje.

Strokovnjaki so preverili tudi, s kom vse je bil oboleli moški v stikih. Tudi z njimi so stopili v stik. Zaenkrat vsi, ki so zdravi, niso nevarni za okolico, je pa prav, da se podrobno opazujejo, da spremljajo morebitne znake bolezni in v primeru slabega počutja, vročine in izpuščaja takoj pokličejo svojega osebnega zdravnika in ga obvestijo o simptomih bolezni.

Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je opozorila, da je situacija, ko je oboleli prišel na pediatrično kliniko, res izjemno zahtevna in nevarna. Tam je bilo namreč ogromno bolnih otrok, ki so zelo občutljivi, prav tako veliko dojenčkov, ki še niso bili cepljeni, saj se proti ošpicam prvič cepi otroke šele v starosti od 12 do 18 mesecev.

Največja zaščita je po preboleli bolezni

Cepivi sta dve. 95 do 98 odstotkov otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva, razvije protitelesa. Pri okrog 2 do 5 odstotkov otrok pa po cepljenju ne pride do serokonverzije, kar pomeni, da se protitelesa ne razvijejo. Večina oseb, pri katerih ne pride do serokonverzije po prvem odmerku, razvije protitelesa po drugem odmerku, opozarjajo na NIJZ. Po cepljenju je raven protiteles nižja kot po naravni okužbi. Serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb doživljenjska.

Ošpice

Največje tveganje za zaplete in tudi smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Zapleti se pojavijo pri približno tretjini primerov. (Foto: Profimedia)

Obvezno celjenje z letom 1969

V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih 8 mesecev do 8 let starosti, torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic. V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od 8 mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni, in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic.

Proti ošpicam se lahko cepimo na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali pri izbranem zdravniku, predšolski otroci, šolarji, študenti pa se cepijo pri izbranem pediatru ali šolskem zdravniku.

V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene med letoma 1960 in 1968, lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom (revakcinacija) za otroke v prvem razredu (za 7 let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka.

Po letu 1990 kombinirano cepivo

Od leta 1990 dalje se otroke cepi z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.

Cepljenje

Ošpice preprečujemo s cepljenjem. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Če odhajate v tujino, kjer je več primerov ošpic, računajte na to, da mora med odmerkoma miniti mesec dni. (Foto: iStock)

Dvomite v ustrezno zaščito?

Sočanova je pojasnila, kaj naj naredijo tisti, ki so bili na primer rojeni pred letom 1960 in tisti, ki so bili rojeni v sedemdesetih letih. "Za tiste, ki so bili rojeni pred letom 1960, se predvideva, da so ošpice preboleli, zato ne potrebujejo cepiva. Generacije, rojene v sedemdesetih letih, ki so bile cepljene le z enim odmerkom, zanje pa bi bilo najbolje, še posebej, če potujejo v tujino, kjer je ošpic bistveno več kot pri nas, da se odločijo za cepljenje," še opozarja Sočanova. Podobno se svetuje tudi, če se na potovanje v te države opravljate z otrokom, ki še ni prejel druge doze cepiva. V tem primeru je za otroka priporočljivo predčasno cepljenje z drugim odmerkom.

Odrasli morajo za cepivo plačati 20,50 evra, otroci imajo cepivo plačano s strani ZZZS. Tisti, ki bi radi preverili, koliko protiteles imajo, se lahko na lastno željo testirajo na IgG specifična protitelesa, ki so v pozitivnem območju. O testiranju se pozanimajte pri osebnem zdravniku.

Več o ošpicah in cepljenju na spletni strani NIJZ.