Vse se je začelo pred 11 leti, in sicer kot medeni zajtrk in promocija slovenskega medu med našimi šolarji. Medeni zajtrk je potekal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Leta 2011 je projekt prerasel v nacionalnega in se uveljavil pod imenom Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), namen projekta pa ni bila več zgolj promocija slovenskega medu, pač pa lokalno predelane hrane. Poleg meda so otroci za zajtrk dobili še maslo, mleko in jabolka. Vse slovensko. Naslednje leto je vlada razglasila dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto tretji petek v novembru, v okviru tega dne pa sedaj v javnih zavodih potekajo ti tradicionalni slovenski zajtrki.

Tradicionalni slovenski zajtrk - 9

Danes v Sloveniji že šestič obeležujemo dan slovenske hrane ter sedmič v vrtcih in šolah prirejamo tradicionalni slovenski zajtrk. (Foto: Blaž Garbajs)

Prvo leto hrano donirali pridelovalci

Svetovni dan čebel

Danes bo pristojni odbor Združenih narodov glasoval o slovenski pobudi, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. "Ta projekt svet razume kot droben kamenček v boju proti svetovni lakoti. Svetovni dan čebel svet razume kot dejanje poguma majhne države," je dejal minister Židan.

Tradicionalni slovenski zajtrk je torej sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk, ki morajo biti pridelani oz. predelani v Sloveniji. Leta 2011 so šolam sestavine za zajtrk donirala živilskopredelovalna podjetja, kmetijska podjetja in zadruge, fakultete, šolski center in kmetijski inštitut, kmetje ter čebelarska društva. Naslednje leto pa so kmetje in podjetja, ki zaradi krize niso mogla donirati živil, pozvala vrtce in šole, da iz lastnih sredstev, ki jih imajo za malico, nabavijo živila za zajtrk.

Tu se je zapletlo.

Opozorila učiteljice: Denar za brošure je, za hrano pa ga ni 

Leta 2012 vse šole tako niso mogle zagotoviti zajtrka svojim otrokom (odločitev za izvedbo zajtrka je bila namreč prostovoljna), je pa ministrstvo na šole poslalo reklamne brošure o izvedbi le-tega. To je zbodlo eno od osnovnošolskih učiteljic, ki je v odprtem pismu opozorila, da so nekateri otroci namesto tradicionalnega slovenskega zajtrka dobili samo brošure. Ministrstvo je seveda hitelo pojasnjevati, da zaradi suše in gospodarske krize donatorji niso mogli zagotoviti sredstev za nakup živil, zato so pozvali šole, da so zagotovile zajtrk iz sheme za prehrano. A vse šole tega niso storile, prav tako bremena za izvedbo zajtrka niso želele preložiti na starše otrok prek položnice za prehrano.

Tradicionalni slovenski zajtrk - 14

Leta 2012 je ena od učiteljic v javnem pismu opozorila vlado, da so nekatere šole izpustile zajtrk, ker niso imele sredstev za nakup živil, so pa razdelile otrokom promocijski material, ki jim ga je poslalo ministrstvo. Naslednja leta sredstva za zajtrk zagotovi ministrstvo. (Foto: Blaž Garbajs)

Učiteljica je v javnem pismu opozorila na problematiko revščine, saj si mnogi starši tega dodatnega bremena ne morejo privoščiti, v šolah pa vsakodnevno srečuje veliko lačnih otrok. "Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih. Mi pa jim delimo brošure in magnetke," je bila v odprtem pismu vladi ostra učiteljica. Leta 2012 je za promocijo tradicionalnega slovenskega zajtrka ministrstvo namreč namenilo 30.000 evrov, nič pa za nakup lokalne hrane.

Leta 2013 sredstva za zajtrk zagotovi ministrstvo

Naslednje leto je ministrstvo za kmetijstvo in okolje zagotovilo sredstva za nakup živil. Za projekt je ministrstvo rezerviralo sredstva do višine 130.000 evrov in so bila namenjena za nakup dodatnega obroka. Na osebo so tako zagotovili do 0,43 evra.

Projekt preprašča v 'vseslovensko gibanje'

Danes so v zajtrk vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oziroma javni zavodi, in sicer z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci ter posledično vse generacije - da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor.

Obeleževanju dneva slovenske hrane in izvedbi zajtrka pa se vsako leto pridružijo nove institucije oziroma javni zavodi. 

Tradicionalni zajtrk na mariborski pediatriji - 2

Kruh, maslo, med, mleko in jabolka - to so sestavine slovenskega tradicionalnega zajtrka. (Foto: Dejan Vrtačnik)

Vsak tretji petek v novembru (že sedmo leto zapored) otroci v številnih javnih zavodih za zajtrk jedo hrano slovenskega izvora. Na krožnik poleg polnovrednega kruha dobijo še maslo, med, mleko in jabolka, vse zato, da jih spomnimo, kaj sploh je tradicionalni slovenski zajtrk, da je zanje zdravo, da zajtrkujemo in da na slovenskih tleh pridelamo dovolj hrane, ki je zanje najboljša možna izbira.

Zanimivo je, da se je ideja slovenskega tradicionalnega zajtrka prijela tudi v tujini. Tako so tudi v drugih državah začeli promovirati medene zajtrke v šolah in med šolarji spodbujati lokalno hrano.

Kupujmo lokalno: sporočilo, ki se prek otrok prenaša na odrasle

Namen dneva slovenske hrane in projekta tradicionalnega slovenskega zajtrka je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja ter zdrav način prehranjevanja. Zakaj? Zato: 

- lokalna hrana je sezonsko dostopnejša

- sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost ter manj aditivov

- z nakupom lokalne hrane spodbujamo lokalno gospodarstvo ter dvigamo stopnjo samooskrbe

- znova uvajamo zajtrk v prehranjevalno shemo in poudarjamo prednosti zdravega načina prehranjevanja

Tradicionalni slovenski zajtrk - 9

Letos tradicionalni slovenski zajtrk združuje več kot 260.000 otrok v vrtcih in šolah. (Foto: Blaž Garbajs)

Projekt ima veliko spodbudnih rezultatov

Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane sta pomemben sestavni del nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, ki ima cilj izboljšati zdravje populacije, zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni. Prvi rezultati so spodbudni.

Letos bo tradicionalni slovenski zajtrk združil več kot 260.000 otrok v vrtcih in šolah, strokovnjaki pa opozarjajo, da že kaže prve pozitivne rezultate. Vse več otrok in odraslih namreč zajtrkuje, pomembno pa je upadlo uživanje sladkih gaziranih pijač. Razveseljujoč je tudi podatek, da pojemo več sadja in tudi zelenjave.

Projekt je skozi leta poskrbel za večjo prepoznavnost doma pridelane hrane, povezal javne zavode z lokalnimi pridelovalci, vlada pa je oblikovala tudi poseben portal, ki bo namenjen javnim naročilom, s čimer poskušajo javnim zavodom olajšati naročanje doma pridelane hrane.