Pica

(Foto: Thinkstock)

Kot je na skupni novinarski konferenci Zavoda RS za šolstvo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudaril direktor zavoda Vinko Logaj, se v zadnjih letih v celotnem slovenskem šolskem prostoru aktivnosti za zdravo prehranjevanje povezujejo tudi z drugimi aktivnostmi, ki vplivajo na zdrav življenjski slog. V slovenskih šolah v štirih dneh po njegovih navedbah pripravijo več obrokov, kot je prebivalcev.

Čeprav ima Slovenija tudi vzorno športno vzgojo v šolskem kurikulu in sistem preventivnih pregledov, je po besedah vodje projekta Irene Simčič odstotek debelih velik. "Opazni so manjši pozitivni premiki, a je še veliko priložnosti za izboljšanje stanja," je dejala in dodala, da je zavod prav s tem namenom skupaj s partnerji pripravil projekt Uživajmo v zdravju in se prijavil na razpis Norveškega finančnega mehanizma.

Enoletni projekt, ki se bo zaključil 31. decembra, je tako po njenih besedah nastal kot odziv na potrebe iz prakse. Ob tem je spomnila, da vsak dan v šolah pripravijo več kot 630.000 obrokov, ali več kot tri milijone obrokov na teden oziroma 120 milijonov v posameznem šolskem letu.

Pri projektu gre za celotni inovativni model za zagotavljanje življenjskega sloga s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih in odraslih, je pojasnila Simčičeva. Vanj je vključenih 48 osnovnih šol in več kot 500 učiteljev in drugih, ki intenzivno uvajajo inovativne pristope v šolskih okoljih za več kot 100.000 otrok in mladostnikov. V 29 šolah testirajo model s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, v drugih 19 šolah pa testirajo inovativni model skupnostnega pristopa oz. uvajanje nove strukture v lokalna okolja.

Da univerzalna rešitev za zmanjšanje omenjenega problema ne obstaja, je nakazal koordinator projekta na NIJZ Rok Poličnik. "Debelost je izrazito kompleksno področje, ki potrebuje interdisciplinaren in medsektorski pristop. Otrok in njegova družina, ki se sooča s prekomerno telesno težo, potrebuje podporo vseh ustanov, ki jih obiskuje, predvsem zdravstvenih domov," je poudaril.

Po mnenju Gregorja Juraka z ljubljanske fakultete za šport se debelost med slovenskimi šolarji vendarle zmanjšuje. To je podkrepil s podatki analize telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine osnovnih in srednjih šol (SLOfit), ki kažejo, da se je trend naraščanja debelosti med slovensko mladino ustavil in se je število debelih začelo zmanjševati, tudi zahvaljujoč programu Zdrav življenjski slog.

Matej Gregorič z NIJZ pa je poudaril, da se šolarji prehranjujejo neredno, zlasti opuščajo zajtrk in izbirajo pretežno nezdrava živila in pijačo, ki vsebujejo preveč sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter premalo vitaminov in mineralov. Vse to pa, kot je opozoril, lahko vodi do razvoja metabolnega sindroma (motena presnova sladkorja, debelost, visok tlak).