Gazirane pijače

Strokovnjaki so v raziskavi ugotovili, da so kar 96 odstotkov oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. (Foto: Thinkstock)

S problemom debelosti prebivalstva se srečujejo mnoge razvite države. Čeprav se je trend povečevanja debelosti med mladostniki v zadnjih letih ustavil, je stanje še vedno zaskrbljujoče, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Dejstvo je, da se je od konca 80-ih let delež čezmerno hranjenih otrok in mladostnikov podvojil, otroci s prekomerno telesno težo pa imajo dokazano večje tveganje za debelost v odrasli dobi, pravijo strokovnjaki z Inštituta za nutricionistiko. Četudi se na eni strani osveščanje povečuje, pa na drugi strani opažajo intenzivno promocijo manj zdravih živil. Še posebej kritično je oglaševanje v času televizijskega otroškega programa, pravijo. Da bi ugotovili, katera živila se oglašujejo otrokom in mladostnikom na televiziji ter kakšna je njihova prehranska sestava, so na inštitutu izvedli obsežno raziskavo.

V 12 mesecih našteli preko 93.000 oglasov za živila

V okviru raziskave so ovrednotili 12-mesečno oglaševanje na najbolj gledanih televizijskih kanalih v Sloveniji. Živa Korošec, raziskovalka z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje, da so v enem letu zabeležili preko 93.000 predvajanih oglasov za živila. “Še posebno pozornost smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let,” pravi. Oglase za živila so razvrstili glede na vrsto živil, ki jih oglašujejo, oglaševana živila pa so dodatno ovrednotili tudi s posebnim sistemom za profiliranje živil, ki jim je omogočal razvrstitev živil med bolj ali manj zdrava. “Takšno vrednotenje smo naredili z dvema različnima modeloma za profiliranje živil, med drugim tudi z modelom, razvitim s strani Svetovne zdravstvene organizacije  posebej za omejevanje oglaševanja živil otrokom."

Čokolada

Na NIJZ opozarjajo, da trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili. (Foto: Thinkstock)

Kaj so ugotovili?

Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci ob gledanju televizije izpostavljeni zelo različnim promocijskim vsebinam, med drugim tudi oglaševanju različnih prehrambenih izdelkov. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko, tako povzema rezultate: “Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci. Otroci namreč zaradi omejene sposobnosti kritične presoje oglaševana živila dojemajo kot priporočana, kar lahko pomembno vpliva na njihove prehranske izbire kasneje v življenju. Ugotovili smo, da so kar 96 odstotkov oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano.”

“Kar 77 odstotkov oglaševanja je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo prehransko sestavo. Ugotovili smo tudi, da je preko 90 odstotkov oglasov predstavljalo živila, proizvedena s strani tujih podjetij, ki v Sloveniji nimajo proizvodnih kapacitet.”

Tudi pri starostni skupini od 10 do 14 let najbolj izrazito oglaševanje sladkarij

V okviru raziskave so spremljali tudi oglaševanje živil v obdobjih, ko so pred televizorji predvsem otroci, stari med 10 in 14 let. Skupno je bilo kar 81 odstotkov oglaševanja tej starostni skupini povezano s promocijo živil, ki niso izpolnjevala meril Svetovne zdravstvene organizacije za oglaševanje otrokom. Tudi pri oglaševanju tej starostni skupini je bilo najbolj izrazito oglaševanje sladkarij, in sicer v 43 odstotkih. Sledilo mu je oglaševanje pijač z 10 odstotki in piškotov v osmih odstotkih.

Stanje prekomerne hranjenosti in debelosti pri otrocih in mladostnikih na podlagi SLOfit

V letu 1993 je bilo v Sloveniji 13,7 odstotka prekomerno telesno težkih otrok in mladostnikov in 3,1 odstotka otrok in mladostnikov je bilo debelih. Do leta 2010 sta ti številki narasli na 19,6 odstotka prekomerno telesno težkih in 7,3 odstotka debelih otrok in mladostnikov. Po tem letu smo priča zaustavitvi naraščanja otroške debelosti in leta 2015 je bilo prekomerno telesno težkih 18,2 odstotka in debelih 6,6 odstotka otrok in mladostnikov. Podatki različnih študij kažejo, da smo bili bolj uspešni pri mlajših kot pri starejših, bolj pri fantih kot pri dekletih, bolj v Zahodni in Osredni Sloveniji kot Vzhodni Sloveniji. Številni ukrepi, ki se že uvajajo, ali so v pripravi, bodo usmerjeni tudi v ciljano zmanjševanje problematike debelosti v bolj ranljivih skupinah otrok in mladostnikov.

Predstavljeni rezultati so potrdili potrebo po ureditvi področja oglaševanja živil otrokom, ki ga je Ministrstvo za zdravje RS začelo urejati v preteklem letu. Rešitev tega problema je tudi eden ključnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki jo je lani sprejel Državni zbor. V okviru izvajanja Resolucije je Ministrstvo za zdravje RS pripravilo prehranske smernice, na osnovi katerih morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev oblikovati lastna pravila ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. Sprejete temeljijo na sistemu, ki ga je za tovrstne namene razvila in predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, z nekaj nacionalnimi prilagoditvami.

Skupine živil, za katere je predvidena popolna omejitev oglaševanja otrokom so na primer čokolada, bonboni, piškoti, pecivo in podobni izdelki, pa tudi sladoledi, energijske pijače in prehranska dopolnila. Za oglaševanje nekaterih drugih skupin živil, na primer sveže in zamrznjene zelenjave in sadja, omejitve niso predvidene.

NIJZ: Gre za zavajanje prehranskega znanja otrok, spreminjanje njihove naklonjenosti posameznim živilom

“Prodorne tržne prakse spodbujajo uživanje živilskih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, s pomočjo spreminjanja okolja (transport, različna računalniška oprema in naprave, TV, mobilni telefoni) se pojavlja več sedenja. Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili,” je poudarila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ. Kot pravi, je dokazano tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednost indeksa telesne mase. Še posebno je zaščita pred trženjem je zato pomembna za tiste, ki so socialno ekonomsko ali drugače prikrajšani, dodaja.

K ukrepom pristopila tudi Slovenija

Da bi omejile oglaševanje živil otrokom so nekatere države, kor je na primer Velika Britanija, uvedle posebne omejitve v času otroškega programa, uvedbo takšnih omejitev pa priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Z namenom zaščite otrok in mladostnikov in skladno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah je zato tudi Ministrstvo za zdravje RS v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom Jožefa Štefana, Zvezo potrošnikov Slovenije, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravilo prehranske smernice glede omejevanja oglaševanja živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, katerih prekomerno uživanje otrokom ni priporočljivo. Gre predvsem za živila, ki imajo visoke vsebnosti maščob, soli in sladkorjev.

Slovenija prva uveljavila prehranski profil Svetovne zdravstvene organizacije

Slovenija je z danimi ukrepi postala prva država, ki je uveljavila prehranski profil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v harmonizirani nacionalni zakonodaji. V zakonu je navedeno, da morajo ponudniki avdiovizualnih komercialnih sporočil oblikovati pravila ravnanja, oblikovana v skladu s prehranskimi smernicami, ki jih je v juliju 2016 objavilo Ministrstvo za zdravje RS.

Gabrijelčič Blenkuševa z NIJZ je še povedala, da pričakujejo, da bo polna uveljavitev smernic po pretečenem polletnem prehodnem roku zagotovila, da med otroškimi TV programi ne bo več oglasov za živila, ki po svoji sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom. “Zavedamo se, da je domet zakonodajne rešitve relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času družinskih in drugih TV programov. Prav tako se rešitev ne dotika trženja neprimernih živil v drugih medijih in na socialnih omrežjih, vseeno pa predstavlja pomemben korak v pravo smer,” je prepričana.

Kor so še sporočili z ministrstva za zdravje, bodo skupaj z Zvezo potrošniko Slovenije spremljali spremembe v oglaševanju zdravju nekoristnih živil otrokom na TV postajah. "Na ta način bomo preverjali, ali je takšna vrsta samoregulacije primerna oziroma ali sploh deluje," je izpostavila Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje in nadaljevala: “Uresničevanje prehranskih smernic vidimo kot prvi, a zelo pomemben korak k zmanjševanju izpostavljenosti otrok oglasom, ki spodbujajo uživanje sladkih, mastnih ter slanih živil. Verjamemo, da bo njihovo uresničevanje prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih.”