V 824.618 zasebnih gospodinjstvih je 1. januarja živelo 2.028.084 prebivalcev ali 98,1 odstotka, kar je enak delež prebivalcev kot pred tremi leti. Povečalo se je število skupinskih gospodinjstev, in sicer s 435 na 497, v njih pa je živelo 35.439 ljudi, kar ne pomeni pomembnejšega povečanja.

Največ jih je živelo v domovih za starostnike, in sicer 18.000, v študentskih domovih jih je bilo 10.700, v socialno-varstvenih ustanovah za otroke, mladino oz. starejše pa 4400. Preostalih 3357 prebivalcev je živelo v t. i. posebnih gospodinjstvih, ki jih je bilo 80. To so gospodinjstva s prebivalci, ki imajo t. i. zakonsko prebivališče. V to skupino sodijo denimo brezdomci.

Nadaljuje se trend zmanjševanja povprečne velikosti gospodinjstva. V zadnjih treh letih se je zmanjšalo z 2,47 na 2,46 člana na gospodinjstvo. Razlog je predvsem zmanjševanje števila gospodinjstev s štirimi člani. V takšnem gospodinjstvu sicer živi vsak četrti prebivalec. Po drugi strani pa se je povečalo število gospodinjstev s sedmimi ali več člani, in sicer za 529.

Družina

(Foto: Profimedia)

Družin zakoncev z otroki je še vedno največ, in sicer 217.000. A njihovo število se že od leta 1981, ko jih je bilo 331.000 ali dve tretjini vseh družin, nenehno zmanjšuje. Mladih družin, v katerih sta oba zakonca oz. partnerja stara manj kot 30 let, je bilo 9300. Dve tretjini teh družin imata vsaj enega otroka. Mlade družine imajo povprečno 1,36 otroka. Družin mladih poročenih parov je le še 200 več kot družin mladih zunajzakonskih partnerjev.

Več kot polovica otrok rojenih neporočenim materam

Delež otrok, rojenih v zunajzakonskih skupnostih oz. neporočenim materam, je že od leta 2010 precej konstanten in se giblje med 55 in 58 odstotkov. Posledično so zunajzakonske skupnosti najhitreje rastoči tip družine tako v absolutnem kot v relativnem pogledu. Njihovo število se je od 1. januarja 2015 povečalo za 5500 ali za 7,1 odstotka. Zunajzakonske skupnosti predstavljajo že 14,4 odstotka vseh družin. Ob popisu prebivalstva v letu 1981, ko so v popisu prvič zbirali podatki o družinah, je bilo takih družin samo dva odstotka.

Število enostarševskih družin se v primerjavi s 1. januarjem 2011, ko so podatke o družinah prvič pripravili po novi metodologiji, ni pomembneje spremenilo in še naprej predstavljajo četrtino vseh družin. Nekoliko pa se je spremenilo številčno razmerje med obema tipoma enostarševske družine. Število družin, ki jih sestavljajo oče in otroci, se namreč povečuje in zdaj je taka družina že vsaka peta enostarševska družina.

V 68 odstotkih družin, ki jih sestavljajo matere z otroki, in 73 odstotkih družin, ki jih sestavljajo očetje z otroki, je skupaj s staršem živel samo po en otrok. Očetje v enostarševskih družinah z enim otrokom so bili stari povprečno 55 let in pol, otrok pa povprečno 25 let. Matere v enostarševskih družinah z enim otrokom so bile povprečno stare 56 let, otrok pa povprečno 28 let.

Vsak tretji prebivalec je po družinskem položaju otrok

Vsak tretji prebivalec je po družinskem položaju otrok, saj živi z obema ali z enim od staršev. Družine imajo povprečno 1,16 otroka, če pa upoštevamo samo družine z otroki, ki predstavljajo 75 odstotkov družin, pa 1,56 otroka. Povprečno najmanj otrok imajo družine v občinah Šalovci, in sicer 1,38 otroka, in Lendava (1,39 otroka), povprečno največje družine pa so v občinah Železniki (1,86 otroka) in Gorenja vas - Poljane (1,99 otroka).

Prevladujejo družine z enim otrokom, ki jih je 55 odstotkov. Družin z dvema otrokoma je 36 odstotkov. Povprečno največ otrok je v družinah poročenih staršev, in sicer 1,68 otroka. Kot zanimivost pa statistiki izpostavljajo, da je bilo družin z desetimi ali več otroki 15.

Družina

(Foto: Pixabay)

Povprečna starostna razlika med prvim in drugim otrokom v družinah z dvema otrokoma je bila štiri leta in en mesec, v družinah s petimi otroki pa dve leti in pol.

Povprečna starost otrok v družinah se povečuje. 1. januarja je znašala 19,1 leta, pred tremi leti pa 18,3 leta. Povprečno najmlajši otroci živijo z neporočenima staršema, saj so povprečno stari 10,7 leta.

26 otrok je bilo starih 75 ali več let in so vsi živeli v enostarševski družini. Najstarejši otroci, ki so živeli z obema staršema, so bili stari 71 let.

Povprečna starostna razlika med prvim in drugim otrokom v družinah z dvema otrokoma je bila štiri leta in en mesec, v družinah s petimi otroki pa dve leti in pol.