Jeza

(Foto: Thinkstock)

Ne pojdite stran.

Strokovnjakinja Tovah Klein trdi, da je odhod stran za otroka zastrašujoč. ''Če histeričnemu otroku poveste, da ga boste pustili samega, bo nastopila panika. Sporočilo, ki mu ga s tem pošiljate, je, da ni ljubljen, ko se počuti najhuje. V trenutkih, ko bi moral vedeti, da ga bodo starši vedno imeli radi, se bo počutil osamljeno.'' Otrok najbolj potrebuje starše v trenutkih, ko je vznemirjen. Če ste tudi vi vznemirjeni, tudi vi potrebujete odmor. Klein svetuje, da se obrnete stran, zaprete oči, globoko vdahnete in se spomnite,d a ta mala oseba ne bo vedno takšna.

Ne smejte se.

Včasih je izpad besa mogoče smešen, toda nihče ne mara, da se mu smejejo v obraz, prav tako tudi ne vaš otrok. ''Če je otrok vznemirjen, vi pa se smejite, pošiljate sporočilo, da so njegovi občutki smešni. Tako si otrok razlaga, da je slabo, če tako čuti,'' razlaga dr. Klein.

Ne oponašajte ga.

Prav tako kot smejanje je tudi oponašanje norčevanje iz otroka in njegovega vedenja. ''Tako učite otroka, da je v redu, če se norčuje iz drugih, posebej še ljudi, ki jim je težko. To je pravzaprav nasprotno od tistega, kar si starši želijo naučiti otroka, in sicer razumeti se z drugimi na skrben način,'' pojasnjuje dr. Klein.

Ne vzemite tega osebno.

Mogoče je videti tako, ampak otrok se ne vede tako, ker vas želi prizadeti. ''Umirite se, vdihnite in si zapomnite, da je oseba, ki kriči in joka pravzaprav zelo majhno bitje, ki komaj poskuša razumeti življenje in še nima sposobnosti kontroliranja svojih čustev v teh trenutkih. To ni povezano z vami. Pomembno je, da je otrok vznemirjen, in ne ve, kako naj se vede. Če starši vzamejo takšno otrokovo vedenje za osebno, ga bodo še bolj vznemirili,'' pove dr. Klein.

Mama in otrok

(Foto: Thinkstock)

Ne podkupujte ga.

Če ste doživeli otrokov izpad na nekem javnem mestu, vam bo verjetno lažje dati čokoladico ali ga pomiriti. ''V redu je to, če storite enkrat ali v težki situaciji, vendar ne vsakič, ker ne bo imelo učinka. Otrok bo pomislil, da bo dobil sladoled, če naredi sceno,'' trdi Klein.

Ne poskušajte mu dopovedati nečesa.

To nima smisla, ker v teh trenutkih otrok ne more slišati, kaj govorite in biti razumen. ''Ko nas nadvladajo občutki, izgine sposobnost razmišljanja. Otroka ne poskušajte prepričati v nekaj. Namesto tega govorite preprosto in uporabite le nekaj besed. Ne podkupujte ga in ne prosite, ker ga boste še bolj vznemirili,'' svetuje strokovnjakinja.

Ne izgubite mirnosti.

Čeprav vam je težko, ostanite mirni, ker se bo tako vaš otrok hitreje vznemiril. ''Otrok potrebuje v bližini starše, da ga poslušajo, ampak ne da kričijo nanj. Otroci se ne morejo sami pomiriti, zato potrebujejo pomoč odraslih. Če smo tudi sami vznemirjeni, takrat tudi on postane še bolj vznemirjen in začuti strah, sramoto in ima slabo mnenje o sebi.''

Svetuje, da si ves čas govorite, da se otrok ne bo vedno vedel tako ali da je sedaj majhen.