zdrav moški - 1

(Foto: Thinkstock)

Lani je tako po ocenah slovenskega registra raka (Slora) za to boleznijo zbolelo več kot 14.000 ljudi, od tega več kot 8000 ali 55 odstotkov moških. Okoli 6000 ljudi vsako leto umre zaradi raka. Pri nas živi več kot 90.000 ljudi, ki so se kdajkoli srečali z diagnozo rak. Od rojenih leta 2012 bo do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk.

Po podatkih OECD v publikaciji Health at glance se Slovenija uvršča na drugo mesto med državami OECD po umrljivosti za rakom, po podatkih Eurostata pa na prvo mesto. Rak je namreč pri nas vzrok za 32 odstotkov vseh smrti na leto, kar je najvišji delež med državami EU.

Onkolog in vodja Državnega programa za obvladovanje raka Branko Zakotnik pravi, da je to posledica predvsem slabšega obvladovanja raka pri moških. V Sloveniji še vedno največ ljudi zboli in tudi umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, denimo kajenja, prekomernega uživanja alkohola, prekomernega hranjenja in debelosti, premalo gibanja, izpostavljanja soncu itd.

Kot opozarja, je med moškimi več kadilcev kot med ženskami, v večji meri pijejo alkohol, se manj gibajo in tudi manj udeležujejo presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesju Svit.

Tako statistični podatki kažejo, da je med moškimi 20 odstotkov več debelih kot med ženskami, vabilom na udeležbo v programu Svit se odzove 10 odstotkov manj moških kot žensk. In čeprav je jasen trend o povečanju števila telesno aktivnih v zadnjih letih, so ženske za 14 odstotkov več povečale ta trend kot moški, našteva Zakotnik.

V prihodnje bo za rakom zbolevalo vse več ljudi, saj je to bolezen, povezana s starostjo. Od vseh rakavih bolnikov jih je leta 2011 58 odstotkov zbolelo po dopolnjenem 65. letu. Pri otrocih in mladostnikih do 20. leta starosti pa obsegajo rakave bolezni manj kot odstotek vseh primerov raka.

Dobra novica pa je ta, da se je med leti 2002 in 2011 starostno standardizirana umrljivostna stopnja pri moških zmanjševala za 1,1 odstotka na leto, kar pomeni, da se smrtnost zaradi raka pri moških zmanjšuje, če ne upoštevamo faktorja starosti. Enak trend je tudi za ženske, kjer se je starostno standardizirana umrljivostna stopnja zniževala za 0,5 odstotka na leto, kažejo podatki, objavljeni na spletni Državnega programa obvladovanja raka.

Najbolj pogosta sta rak prostate in dojke, najbolj usoden rak pljuč

Med moškimi je največ primerov raka prostate. Za to obliko raka je leta 2012 zbolelo več kot 1400 Slovencev. Sledi rak pljuč (v letu 2012 872 primerov) in rak debelega črevesja (v letu 2012 534 primerov), kažejo podatki državnega registra raka. Po drug strani pa je rak pljuč najbolj pogost rak, odgovoren za smrti. V letu 2012 je zaradi tega raka umrlo skoraj 800 Slovencev.

Vendar pa Zakotnik opozarja, da se je pojavnost raka na pljučih pri moških v zadnjih letih pomembno zmanjšala, kar je predvsem posledica protikadilskih zakonov in ukrepov, ki so bili sprejeti v preteklosti, ki so tudi vodili do zmanjšanja števila kadilcev med moškimi. in čeprav je delež kadilcev med moškimi še vedno višji kot pa med ženskami, pa se pri ženskah ta delež zvišuje, kar se odraža tudi v povečevanju števila rakov pljuč med ženskami.
Ker je kar 90 odstotkov rakov pljuč posledica kajenja, Zakotnik poziva k novim ukrepom na področju omejevanja kajenja in dostopa do tobaka.

Rak

(Foto: Profimedia)

Rak pljuč sicer ni prvi po pogostnosti pri ženskah. Najpogosteje ženske zbolevajo za rakom dojke (v letu 2012 skoraj 1300 novih primerov rakov dojk), sledita rak debelega črevesja in rak pljuč. Za vsakim od teh rakov je v letu 2012 zbolelo skoraj 400 žensk.

Rak dojke je tudi najpogostejši povzročitelj smrti zaradi raka med ženskami, zaradi tega raka je leta 2012 umrlo skoraj 400 žensk, sledita raka pljuč in debelega črevesja.

V Sloveniji sicer že od leta 2007 obstaja državni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki Dora, vendar pa še danes ni razširjen po celotni državi. Za enkrat je v programu zajeta manj kot polovica ciljne populacije, program je razširjen v osrednji Sloveniji in na mariborskem območju. Lani so ga razširili tudi v Ptuj, po celotni državi pa naj bi zaživel do leta 2018.

Pomemben uspeh pa beleži državni program odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. Zaradi visoke udeležbe tega programa se je pojavnost raka na materničnem vratu v preteklih 10 letih prepolovila.

4. februar – svetovni dan boja proti raku

Rak seveda ni le težava v Sloveniji, ampak je svetovni izziv, zato je 4. februar razglašen za svetovni dan boja proti raku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za rakom na novo vsako leto zboli okoli 14 milijonov ljudi po svetu, leta 2012 pa je za rakom umrlo okoli 8,2 milijona svetovnega prebivalstva. Tako rakave bolezni vsako leto terjajo več življenj kot aids, malarija in tuberkuloza skupaj.

Najpogostejši so pljučni rak, rak želodca, rak na jetrih, rak debelega črevesja in danke ter rak dojk. Pojavnost raka je sicer najvišja v razvitih državah, zlasti v Severni Ameriki, Avstraliji in v severni in zahodni Evropi, vendar pa je vse več smrti zaradi raka tudi v državah v razvoju.

Po ocenah organizatorjev svetovnega dneva boja proti raku se bo število primerov raka in z rakom povezanih smrti po vsem svetu v prihodnjih 20-40 letih podvojila. Tako se pričakuje, da bo do leta 2030 zaradi raka umrlo 12 milijonov ljudi na leto, breme raka po celem svetu pa bo naraslo na 458 milijard dolarjev na leto.