Deklica teče

(Foto: Reuters)

Vse več otrok pravi, da gredo lahko iz hiše le v spremstvu odrasle osebe. Britanska raziskava je pokazala, da je 70 odstotkov odraslih v otroštvu uživalo v igri po gozdovih in ob rekah, dandanes pa je takšnih le še 29 odstotkov otrok.

Danes imajo otroci mobilne telefone, igralne konzole, računalniške igrice in iPode, vendar pa se ne igrajo več toliko zunaj, kot so se igrali njihovi starši, ko so bili otroci. Sodobno otroštvo je oropano užitkov avanturističnih iger na prostem, saj so starši vse bolj zaskrbljeni. Bojijo se namreč, da bi se njihovim otrokom lahko zunaj pripetilo kaj neprijetnega ali nevarnega.

Vendar pa tako otroci zamudijo veliko zabave. Poleg tega pa to, da jih starši poskušajo preveč zaščititi pred zunanjim svetom, lahko škoduje tudi otrokovemu razvoju. Kar pa je veliko huje, kot če se otrok poškoduje, ko pade ali med igrivim pretepom. Takšne poškodbe so običajne v okoliščinah, v katerih se otroci ne igrajo pod budnim očesom svojih staršev.

Nekateri starši menijo, da so zgodnja najstniška leta tista, ko bi morali otrokom dovoliti, da se igrajo brez nadzora. Čeprav ena od raziskav to potrjuje, tudi poudarja dejstvo, da so bili odrasli prepuščeni sami sebi, ko so bili stari 10 let ali še manj. Zagotovo se zunanje okolje ni tako zelo spremenilo na slabše, da bi bili otroci zares v večji nevarnosti, kot so bili prej.

Nedvomno je dobro, če otroke vsaj malo nadzorujemo. Zanemariti pa ne smemo niti starosti otroka in s kakšnimi sovrstniki se rad igra. Vendar pa lahko starši tudi kdaj sproščeno dovolijo svojemu otroku, da se igra nenadzorovan, saj se bo tako tudi sam naučil, na kaj mora paziti, da se ne bi poškodoval.