Nasilje na delovnem mestu

Nasilje je zloraba moči. (Foto: iStockphoto)

Delovanje

V Društvu za nenasilno komunikacijo razumejo nasilje kot problem celotne družbe in tistih, ki nasilje povzročajo. Zato so si ob ustanovitvi zadali tri glavne naloge: v družbi zmanjševati toleranco do nasilja, nuditi pomoč osebam, ki nasilje povzročajo in pomagati tistim, ki ga doživljajo, je za naš portal povedala strokovna vodja društva Klavdija Aničić.

Prizadevajo si, da bi bili dosegljivi čim širšemu krogu ljudi, ki se zaradi nasilja znajdejo v težavah. Prav tako želijo z različnimi preventivnimi in izobraževalnimi dejavnostmi osveščati strokovno in laično javnost o pojavu nasilja.

Od začetka delovanja društva do danes se je na področju preprečevanja nasilja veliko spremenilo. Ustanovitev novih organizacij je dokaz, da je družba postala veliko bolj pozorna na nasilje. Ljudje ga hitro opazijo in mnogi čutijo potrebo po organiziranju novih oblik pomoči, kar kaže tudi na to, da pomoč potrebujejo mnogi, pravi Aničićeva.

Nasilje v družini

V DNK razumejo nasilje kot problem celotne družbe in tistih, ki nasilje povzročajo. (Foto: iStockphoto)

Projekte društva izvajajo zaposleni in prostovoljci. Vsi so usposobljeni za delo na področju nasilja in se ves čas dodatno izobražujejo.

Programi

Kot je povedala strokovna vodja, v društvu izvajajo dva programa, v katera se vključijo osebe, ki povzročajo nasilje. Prvi program so individualni pogovori, drugi pa vodene skupine. Namen programov je, da uporabniki popolnoma sprejmejo odgovornost za svoje nasilno vedenje in z njim prenehajo.

Poleg teh dveh programov društvo izvaja še sledeče programe:

Telefonska informacijsko svetovalna pomoč na področju nasilja; odgovarjanje na elektronsko in navadno pošto; svetovalno delo z osebami, ki so doživele ali ki doživljajo nasilje; socialno zagovorništvo za osebe, ki so doživele ali ki doživljajo nasilje; spremstvo na institucije za osebe, ki so doživele ali ki doživljajo nasilje; druženje - pomoč otrokom, ki so doživeli ali doživljajo nasilje; preventivne delavnice za učenke in učence osnovnih ter dijakinje in dijake srednjih šol; predavanja, seminarji in strokovni prispevki; družbene akcije in sodelovanje z mediji in mediacija - nenasilno reševanje konfliktov.

V večini primerov osebe, ki povzročajo nasilje, na društvo napotijo  centri za socialno delo, šole, okrožno državno tožilstvo, sodišča, ali pa nanje vpliva žrtev. Manjšina se poskuša spremeniti zaradi notranje motivacije.

Vzroki in morebitne rešitve

Pri moških, ki povzročajo nasilje, so ugotovlili le en skupni imenovalec – odločitev, da bodo nasilni. Večinoma se to dogaja v odnosih, v katerih imajo fizično, statusno ali socialno premoč in ocenjujejo, da je majhna verjetnost, da bodo zaradi nasilnosti sankcionirani. Ljudje nasilje uporabljajo z namenom, da drugi osebi odvzamejo moč, si jo podredijo, kaznujejo, ponižajo, izolirajo, neprimerno vzgajajo (otrok), se maščujejo, poškodujejo ali jo celo uničijo.

Če je do nas nasilna oseba, s katero si želimo ohraniti odnos, vendar pod pogojem, da ne bo več povzročala nasilja, je dobro, da vemo, da se moramo počutiti dovolj varne, da bomo spregovorili o nasilju. Če se bojimo, da bomo ponovno doživeli nasilje, potem res ni smiselno, da o tem govorimo z nasilnežem, pravi Aničićeva.

skrbi

95 odstotkov oseb, ki povzročajo nasilje, je moških. (Foto: iStockphoto)

Ženska lahko pri nasilnem partnerju poskusi z naslednjimi besedami: "Rada bi, da me poslušaš, nekaj ti moram povedati. Ob tebi se ne počutim varno, saj mi groziš, si žaljiv. Zadnjič si mi tako stisnil roko, da me je še nekaj časa bolelo. Na ta način več ne mislim nadaljevati z odnosom. Če želiš, da sva še naprej skupaj, moraš urediti problem, ki ga imaš z nasilnim vedenjem. Sam premisli, če si to želiš. Pričakujem, da boš v tednu dni stopil v stik z ustrezno službo ali strokovnjakom in se vključil v program ali terapijo."

Osebe, ki doživljajo nasilje, morajo vedeti, da se to sčasoma stopnjuje tako po pogostosti kot po nevarnosti. Nobenega razloga ni, da bi ostali z osebo, ki je nasilna. Hkrati pa je lahko veliko okoliščin, ki otežujejo, da bi zaživeli varno in brez nasilja.

"Kar 95 odstotkov žensk, ki doživljajo nasilje, ne poišče pomoči strokovnih služb. Če se oseba, ki doživlja nasilje, počuti bolj varno tako, da se o problemu pogovarja in ga aktivno rešuje s pomočjo sorodnikov, prijateljic, zaposlenih in drugih, potem je uresničila svoj cilj. Če pa je vse to naredila in ji nasilna oseba še vedno grozi, jo nadzoruje in ogroža, potem je najbolj učinkovito, da se obrne na strokovne službe," svetuje Aničićeva.

Ženska ki joče

Nasilje se le še stopnjuje. (Foto: iStockphoto)

Varna hiša

Na tajnih lokacijah na območju Ljubljane delujeta tudi varni hiši društva. Tja se lahko umaknejo ženske in njihovi otroci, ki doživljajo nasilje. V varni hiši stanujejo najdlje eno leto. V tem času naj bi zanje s sodelovanjem različnih služb zagotovili ustrezno varnost in vzpostavili življenjske pogoje za nadaljnje samostojno življenje. Med bivanjem v varni hiši otroci nadaljujejo šolanje, njihove matere pa hodijo v službo. Ženskam pomagajo, da si v tem času v toliki meri opomorejo po doživetem nasilju, da lažje sprejmejo pomembne odločitve o svojem življenju.

Prostovoljci

Od ustanovitve do danes se je v Društvu za nenasilno komunikacijo za delo usposobilo na desetine prostovoljk in prostovoljcev. Z nekaterimi sodelujejo eno leto, z drugimi mnogo dlje. Enkrat letno za prostovoljce organizirajo usposabljanje, na katerem dobijo osnovno znanje o nasilju in delovanju proti nasilju, svoje znanje pa preizkusijo tudi v praksi.

Podrobnejše informacije o tem dobite na društvu.