Ženske

(Foto: iStock)

Mednarodni dan žensk tokrat poteka pod geslom Zdaj je čas: Aktivistke na podeželju in v mestih spreminjajo življenja žensk. Pri tem so Združeni narodi (ZN) spomnili na razvojne cilje Agende 2030, po katerih bodo do omenjenega leta izkoreninjene vse vrste diskriminacije žensk in deklic, vsakršno nasilje nad njimi tako zasebno kot v javnem prostoru, vključno s trgovino z belim blagom in drugimi oblikami izkoriščanja. Eden od ciljev stremi tudi k izkoreninjenju škodljivih praks, kakršne so denimo poroke med otroki, prisilne poroke in pohabljanje ženskih spolovil.

Letošnji dan žensk sovpada tudi z globalnimi prizadevanji žensk za pravice, enakopravnost in pravičnost. Opozorila o spolnem nadlegovanju, nasilju in diskriminaciji žensk polnijo naslovnice in so zaznamovale javni diskurz, dodatno pa jih spodbuja naraščajoča odločenost za spremembe. Zato letošnji 8. marec predstavlja priložnost, da se spremeni v akcijo, da opolnomoči ženske v mestih in na podeželju ter da poudari pomen aktivistk, ki si neutrudno prizadevajo za pravice žensk in priznavanje njihovega potenciala, so opozorili v ZN.

Ženske v Sloveniji se lahko pridružijo kampanji Jaz tudi

Po omenjenih razkritjih spolnih napadov najprej v Hollywoodu in potem drugje v ZDA, Evropi in po svetu so tudi v Inštitutu 8. marec v Ljubljani nedavno začeli kampanjo Jaz tudi, namenjeno popisu zgodb spolnega nadlegovanja v Sloveniji.

"Ljudem v Sloveniji se zdijo izkušnje spolnega nasilja še vedno družbeno sprejemljiv del ženskosti," je za STA dejala Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani, ki sodeluje pri kampanji.

Po njenem pojasnilu želijo osvestiti ljudi, da se morajo spolnemu nasilju dejavno postaviti po robu, pri tem pa naslavljajo tako ženske kot moške.

Razočarana ženska na telefonu

(Foto: iStock)

"Ljudi skušamo ozavestiti, da pričevanja ustvarjajo kolektivno vedenje o nečem, kar do zdaj pri nas še ni imelo mesta v prostoru javnega," je pojasnila. Bilo je namreč potlačeno in zabrisano. Ženske pa so zdaj po njenih besedah zbrale pogum, da se dogodka spominjajo ne le zase, ampak javno in kolektivno. "V tem je moč ženskih zgodb kot dela upora," je izpostavila.

"Spolno nadlegovanje je navzoče povsod," pa je za STA opozorila direktorica inštituta Nika Kovač. Kot je povedala, prejemajo zgodbe iz najrazličnejših delov družbe - od študentke na študentskem delu do ženske na visokem položaju, ki si je že zagotovila ekonomsko varnost in se lahko drugače odzove na nesprejemljivo vedenje. "Pomembno je govoriti o teh zgodbah, ker vsaka odpira dodaten prostor za družbeno spremembo na bolje," je dejala Kovačeva, ki je po izobrazbi antropologinja.

"Treba se je zavedati, da je ženska v zdajšnjem sistemu podrejena na najrazličnejših ravneh - od samskih upokojenk, pri katerih je tveganje za revščino največje, do žensk v aktivni dobi, ki težje vstopajo na trg delovne sile, do spolnega nadlegovanja," je naštela. Po njenih besedah gre za različne ravni, ki jih je treba obravnavati celostno. "Treba je rešiti vse naštete probleme, da bi lahko govorili o bolj enakopravni družbi," je opozorila.

Prve zgodbe iz kampanje bodo objavili v sredo, dan pred 8. marcem, rezultate podrobnejše analize pa Kovačeva napoveduje v prihodnjih mesecih.

V Sloveniji spolno nasilje prijavi povprečno približno 200 žensk letno

V Sloveniji je po podatkih državnega statističnega urada v obdobju od leta 2010 do 2014 približno 1600 žensk povprečno vsako leto doživelo fizično ali spolno nasilje. Spolno nasilje v širšem smislu jih je prijavilo povprečno približno 200 na leto.

V Evropski uniji je bilo leta 2015 po podatkih Eurostata prijavljenih 215.000 primerov spolnega nasilja, od tega 80.000 posilstev.

Združeni narodi pa opozarjajo, da je več kot ena tretjina žensk po svetu v življenju že doživela fizično in/ali spolno nasilje, 750 milijonov žensk je bilo poročenih pred 18. letom in več kot 250 milijonov jih je žrtev pohabljanja spolnih organov.

Ženska

(Foto: iStock)

Ženske bolj izobražene, a manj delovno aktivne in z manjšo plačo kot moški

Sodobna ženska v Sloveniji se mora spopasti s številnimi izzivi. Medtem ko številke o razširjenosti spolnega nasilja nad njimi še ne pokažejo prave razsežnosti tega problema, pa o težavah, s katerimi se morajo soočati, bolj natančno govorijo številke z drugih področij.

V Sloveniji je bilo v letu 2016 817.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo žensk 45 odstotkov. Po drugi strani je imelo terciarno izobrazbo po podatkih državnega statističnega urada 275.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 59 odstotkov žensk. Višje- in visokošolsko izobražene ženske so za svoje delo prejele mesečno povprečno 2146 evrov bruto, kar je bilo 450 evrov manj od mesečne plače moških z enako izobrazbo.

Revščina grozi več ženskam kot moškim. Stopnja tveganja revščine je bila leta 2016 med ženskami 15,2-odstotna, med moškimi pa 12,5-odstotna. Razmeroma veliko razliko med spoloma ustvarja predvsem stopnja tveganja revščine med starejšimi ženskami. Med ženskami, starimi 65 ali več let, je bila stopnja tveganja revščine 22,5-odstotna, med starejšimi od 74 let pa celo 26,6-odstotna.

Kljub manjši povprečni bruto plači in večji stopnji tveganja revščine so ženske na splošno bolj zadovoljne z življenjem kot moški. Na lestvici od 0 do 10 so ženske in dekleta svoje življenje leta 2013 ocenile povprečno z oceno 7,0, moški pa s 6,9.

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.