Kot večina nosečnic je tudi Emily Christine Fauver raziskala vse o nosečnosti, preden se je odpravila k zdravnici na pregled. Ogledala si je številne fotografije z ultrazvočnih pregledov, ko so bile ženske noseče osem tednov.

Toda njen pregled ni bil takšen, kot jih je videla na svetovnem spletu, in vedela je, da je imela spontani splav, še preden ji je zdravnica to povedala. Večina fotografij z ultrazvoka, narejenih v osmem tednu nosečnosti, prikazuje fetus, ki je že izoblikovan, ampak ona ni videla ničesar. Ni mogla razbrati oblike svojega otročka, tehnik, ki je opravljal pregled, pa je bil zelo tih in mirno je zapustil sobo. Emily je objavila fotografijo na Facebooku in razširila se je še pod drugih družbenih omrežjih.

''Poslali so me domov, da se moje telo zaceli. Občutila sem vse, toda ničesar nisem pokazala. Moja zdravnica me ni poslala domov brez opozorila in imela je prav glede vsega. Toda ni me opozorila na bolečino, ki sem jo občutila po zlomljenem srcu in trpljenju,'' je zapisala.

''Ni mi povedala, da me bo telo spominjalo še tedne kasneje na bolečino, ki sem jo preživela, ker bo rabilo tako dolgo, da se 'očisti'. Ni mi povedala, da bom morala gledati moža, kako joka. Ni mi povedala, da bom težko povedala svoji mami, kaj se je zgodilo. Ni mi povedala, da bo moje telo še tedne kasneje mislilo, da je noseče,'' je nadaljevala Emily.

Ona ni edina ženska, ki je bila nepripravljena na fizične in čustvene posledice, ki pridejo s splavom, vzrok pa je zelo preprost: o splavu se premalo govori. In prav zaradi tega njeno objavo delijo številni, ker ni želela, da ženske v svoji bolečini ostanejo sami.

Na koncu je napisala: ''To je moje upanje za vas. Upam, da se ne boste tako počutili, kot da ste sami. Upam, da si boste dovolili jokati. Upam, da boste videli luč na koncu tunela. Upam, da boste kljub temu, da je vaša vera dana na preizkušnjo, ostali močni. Upam, da da boste našli svoj mir. Upam, da vas ne bo strah poskusiti ponovno. Upam, da ne boste krivili sebe. Upam, da vas bodo prijatelji objeli malce močneje. Upam, da boste nekomu drugemu podarili upanje. Upam, da ste svetloba v najmračnejšem obdobju ... In upam, da boste otrokovo življenje nekaj naslednjih tednov slavili in tudi življenje naslednjega otroka, ker ne glede kako kratko življenje je imel. Si zasluži, da se ga slavi in vse izgube bi morali objokovati.''

Večina splavov se zgodi v prvih desetih tednih nosečnosti. Raziskave so pokazale, da se kar 30 % spočetij konča s spontanim splavom.

Razlogi za spontani splav

Razlogov je več: morda je bila nosečnost zunajmaternična, morda se plod ni razvijal normalno, morda je bila napaka v posteljici, jajčecu ali semenčici, lahko pa je šlo za kromosomsko nepravilnost.

Vsi spontani splavi se ne zgodijo enako, nekateri so grozeči, drugi zadržani ali neizbežni. O grozečem splavu govorimo, kadar nosečnica v prvih treh mesecih krvavi, plod pa ostane živ in zdrav in ga donosi do poroda. Pri zadržanem splavu plod odmre, vendar ostane v maternici, potrebno je čiščenje.
Neizbežen splav pa je takrat, kadar ženska krvavi, ima bolečine, maternični vrat se odpre in maternica iztisne plod.

Krvavenje in krči

Znaki za splav so krvavenje iz nožnice in krči, ki so podobni menstrualnim. Vsako krvavitev v nosečnosti je treba vzeti resno in poiskati zdravniško pomoč.

Če pričnete med nosečnostjo krvaveti, bo ginekolog najbrž naredil ultrazvočni pregled in na podlagi tega ugotovil, kaj se je zgodilo. Če bo pregled pokazal, da je maternica prazna, ne bodo potrebni nikakršni dodatni pregledi. Če pa maternica ne bo povsem prazna, bo potrebno čiščenje zaradi možnosti vnetja. Tega opravijo v bolnišnici v splošni anesteziji.

Več spontanih splavov

Eden ali dva spontana splava najverjetneje ne bosta vplivala na vašo zmožnost, da donosite in normalno rodite. Spontani splavi v zgodnji nosečnosti so žal zelo pogosti.

Če boste imeli več spontanih splavov, boste po dogovoru s svojim ginekologom najbrž opravili dodatne preiskave. Z njim se boste pogovorili tudi, kako naprej in kakšne so vaše možnosti, da donosite otroka.

Žal pa marsikdaj razlage za spontani splav ni. Čeprav se zdi kruto, je zgodnji spontani splav pogosto ukrep narave, kadar nosečnost iz takega ali drugačnega vzroka ne poteka normalno.

Potreba po žalovanju

Ne glede na to, ali ste splavili v zgodnji ali pozni nosečnosti, še posebej pa, če ste že čutili otrokovo premikanje, o njem razmišljali kot o samostojnem malem bitju, žalujte za njim. Žalovanje je pomembno, najbrž bo trajalo nekaj časa, da se boste lahko sprijaznili z izgubo. Vedite, da niste krivi ne vi, ne vaš partner, da je do tega prišlo. Poiščite strokovno pomoč, pogovarjajte se, predvsem pa poskušajte najti oporo v družini ter partnerju.

Katie Price je s priznanjem šokirala Britance. Povedala je namreč, da bi splavila, če bi vedela, da bo sin Harvey imel težave.