Dojenček

(fotografija je simbolična) (Foto: Profimedia)

Med nosečnostjo sem uživala

Imela sem to srečo, da sem opravljala delo od doma. Dopoldne sem postorila zahtevano, popoldne sem se med nosečnostjo potikala po trgovinah. Ogledovala sem si, kaj vse imajo na voljo za dojenčka, denarja žal za večje nakupe nisva imela. Moje prijateljice še niso bile noseče, tako da res nisem vedela, kako bom prišla do otroških oblačil. Bila sem prva, ki sem se podala v svet materinstva.

Po osmih urah rodila v mariborski porodnišnici

Seveda pa ima vsakdo nekoga, ki pazi nanj, zlatega človeka. To sta v mojem življenju moja mama in moj oče. Onadva sta me en dan presenetila in v najino stanovanje 'privlekla' bodije, hlače, tetra plenice, topla oblačila, ker naj bi naš junak pokukal decembra (no, to se ni zgodilo, zato berite naprej), previjalno mizo, posteljico …

S partnerjem sva se veliko sprehajala, ko je bil doma. V službi je sicer ogromno delal, tudi že, ko je odbila ura 17., ampak nekako sva vedela, da morava čas izkoristiti zase. Tudi na izlete v naravo sva šla, obredla sva vse bližnje hribe, parke … V drugem in tretjem trimesečju sem prekipevala od energije in nikoli nisem bila preutrujena.

Ob 12.20 končno rodila

Presenečenje vseh presenečenj

Vsi so mislili, da bom rodila v novomeški porodnišnici, toda jaz sem se odločila za ljubljansko. Izvedela sem, da imajo voden ogled za nosečnice, ki bodo kmalu rodile. Pustila sem se popeljati iz porodne sobe v porodno, ogledala sem si oddelek za otročnice, vse mi je bilo všeč. Osebje, porodne babice, ginekologinja … so bile tako prijazne, da mislim, da smo bile vse nosečnice, ki so bile takrat prisotne, več kot navdušene.

Najin sinek naj bi na svet prijokal tik pred miklavžem, toda odločil se je, da naju še pred veselim decembrom preseneti. Ko sem bila na rednem pregledu, so opazili, da se nekaj dogaja. Kaj, mi niti niso povedali, samo napotili so me v porodnišnico. Prepričana sem bila, da tisti dan ne bo šlo zares, tako da najprej nisem niti vznemirjala partnerja. Dokler nisem končala v spalni srajci … 'Priletel' je en dva tri in tako hitro se je odvijal tudi moj porod.  

Pri prvem ne gre vse tako hitro, sem prebrala v literaturi. To se bo vleklo dan in noč. Čez tri ure je očka že pestoval najinega sinka, ki je bil zelo drobcen. Ni potreboval inkubatorja, vsi organi so bili razviti, normalno je dihal. Edino jaz sem bila pod vplivom številnih omamnih sredstev, saj so se med pregledom odločili, da mi naredijo carski rez. Popadkov nisem imela, otroku pa je začel srček počasneje biti. Niso želeli tvegati in srečna sem, da so dobro ocenili. Rodila sem sanjsko, brez bolečin.

Mogoče izvem, kaj so popadki med drugim ali tretjim porodom … Ja, želiva si veliko družino in danes, ko imava urejen stanovanjski problem, so finančne težave pozabljene, sanjava še od dveh navihančkih ali navihankah.

Prva nosečnost je bila zame najlepše obdobje v mojem življenju. Kot vse hitro mine, je tudi teh devet mesecev švignilo mimo in že smo povili čudovito zdravo deklico, ki nama z možem polepša vsak dan. Ker sva si želela, da med otrokoma ne bi bilo velike razlike v letih, se nama je kmalu nasmehnila sreča, zagledala sva drugi plusek.