Rok sem imela na nedeljo, 26. januarja 2014. Po fantku sem pričakovala punčko, vsaj tako je dejala ginekologinja. Pred porodom sva z možem izbirala med imeni Ajda, Mija, Zarja, Meta, najin komaj 20-mesečni sinko Jaka je izžrebal ime Mija.

Na vse sem bila pripravljena. Vedela sem, da bom rodila v novomeški porodnišnici in da bom rodila drugič. "V torbi za porodnišnico skoraj zagotovo nič ne manjka, če bom kaj pogrešila, mi bo on prinesel," sem razmišljala. Mislila sem, da me nič ne more presenetiti. Oh, kako zelo sem se motila ...

V ponedeljek, 27. januarja, sem šla na pregled, in nič ni kazalo, da se komu mudi na svet. Zvečer pa sem začutila lažje popadke in okoli 23. ure so me sprejeli v porodno sobo. Spomnim se besed babice: "Pred nedavnim ste prvič rodili, na poti je drugi otrok. Drugič je praviloma vse lažje, saj je prvi otrok že utrl pot svojim bratcem in sestricam. Pričakujem lep porod brez posebnih presenečenj."

Ob 12.20 je končno rodila ...

Njene besede so bile balzam za mojo dušo. Tudi mož je bil ob meni, z njim so bili boleči popadki lažji. Bodril me je, me podpiral med hojo, me objemal in poljubljal. Ko nisem več zdržala, sem prosila za zdravila za lajšanje bolečin. Ob približno 2. uri. Počasi sem se odpirala, babica me je prišla pogledat vsake toliko časa.

Rodila veliko prej v ljubljanski porodnišnici ...

Zgodaj zjutraj je končno napočil čas. Prvi jok sem zaslišala v torek, 28. januarja, ob 6.14. Babica je vprašala moža, ali želi prerezati popkovino sinu. Kaj, sinu?! Da, očitno sem prav slišala. Fantek – sin, čeprav sem pričakovala hčerko?!

Z možem sva se spogledala in planila v smeh. Nisva mogla verjeti, da sva pričakovala punčko in pričakala fantka. Hitro sva se odločila – poimenovala sva ga Matic.

Novorojenček

Pričakovala sem punčko, pričakala pa fanta, se spominja mamica Lara.(simbolična fotografija) (Foto: iStock)

Bil je čisto drugačen od bratca. Bil je precej kosmat, imel je črne goste kratke lase in temnorjave oči, naš Jakec pa je svetlolas in modrook. Krasen je bil, najlepši. Spet sem se zaljubila. Še enkrat brezglavo in do ušes.

Spomnim se, da je cel dan močno snežilo. Jaka je vseeno prišel pogledat bratca, božal ga je, poklical ga je Tic. Ob njunem prvem srečanju sem jokala, saj nisem mogla verjeti, kakšno srečo imam.

Mija je bila namenjena pozneje. Ampak o njenem prihodu na svet enkrat drugič ...