Mnoge ženske povedo, da je bilo za njih nosečniško obdobje pravi vrtiljak čustev, med rojevanjem in potem, ko stisnejo v naročje drobno bitje, ki so ga nosile devet mesecev pod srcem, pa ta pospeši z neverjetno hitrostjo. Nekatere porodnice začnejo neutolažljivo jokati, druge se pod vplivom vseh protibolečinskih sredstev smejijo na ves glas, tretje so prestrašene in jih preplavijo misli, ali bodo kos novi vlogi, materinski.

Porod

(Foto: Profimedia)

V naših porodnišnicah na dan prijokajo številni dečki in deklice in prav pri vsakem se piše drugačna zgodba. Nekatere nosečnice morajo vseh devet mesecev strogo počivati, tako da je odhod v porodno sobo za njih pravo olajšanje. Druge med nosečnostjo prekipevajo od energije, popadke predihavajo doma, kličejo partnerja, naj pohiti domov, in se potem počasi odpravijo v porodnišnico, kjer nato po urah in urah spoznajo novega družinskega člana. Nekatere se lahko pohvalijo, da se je vse odvijalo ekspresno hitro in so skoraj rodile na vratih porodnišnice. Prav vsem pa je skupno to, da na koncu dobijo največji zaklad na svetu. Postanejo mame deklici ali dečku, ki ga potem z ljubečo roko pospremijo na pot življenja.

Delite svojo porodno zgodbo z nami

Številne Slovenke so že delile z nami svoje porodne zgodbe, v katerih buhti od čustev. Ko jih boste prebirali, boste jokali, trepetali, se smejali, navijali ... Predstavljali si boste, da ste z njimi v porodni sobi in da komaj čakate, da zaslišite dojenčkov jok, tisti hip najlepšo glasbo za novopečene starše.

Če tudi vas doma razveseljujejo navihanci in želite anonimno deliti z nami ter našimi bralci svojo porodno izkušnjo, vas prosimo, da nam jo pošljete na elektronski naslov urednistvo@bibaleze.si ali skupaj z zasebnim sporočilom na Facebooku Bibaleze.si.

Lahko jo zapišete kot celoten članek, lahko samo po črticah nanizate dejstva, lahko pripnete še fotografije .... Strnite svoje misli in jih prelijte v besede, povedi, ki jih bodo lahko prebrali vsi. Vaša porodna zgodba ne bo samo zanimivo branje za številne, temveč tudi koristna informacija za bodoče nosečnice, ki jih porod še čaka.

Bibine e-novice

Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas. Zate jih pripravlja ekipa Bibaleze.si.

Odlomki porodnih zgodb

V nadaljevanju vam v branje ponujamo le nekaj odlomkov iz porodnih zgodb, ki smo jih do zdaj objavili.

Vseh podrobnosti poroda se ne spomnim dobro. V bistvu gre za nekakšen preplet bolečine zaradi popadkov in veselega pričakovanja. Narava in babice skupaj z zdravnikom pa tako ali tako poskrbijo, da vse poteka tako, kot mora. Porod po navadi traja kar nekaj časa. Preden si dovolj odprt in se popadki zares začnejo, lahko mine tudi par ur. Tako sva se vmes s partnerjem malo sprehajala, hodila na stranišče, nekaj popila, se seveda fotografirala, šalila, dihala med popadki in se skupaj veselila prihoda najine male dojenčice. Celotno zgodbo si preberite TUKAJ.

Partner

(Foto: Thinkstock)

Moja dvojčka sta dvojajčna, vsak v svoji posteljici, kar je bilo manj nevarno tako za nosečnost kot sam porod. Rodila sem naravno brez umetnih podatkov, brez lajšanja bolečin. Dvojček A (tako jih vodijo v nosečnosti), torej tisti, ki se bo rodil prvi, je bil obrnjen na glavico, dvojček B na ritko. Babici sem v šali rekla, da sem se odločila roditi hitro, ker sem lačna in nočem zamuditi zadnjega bolnišničnega obroka. Obenem je bolečina znosnejša, če traja krajši čas. Smejala se je, da bom potem res morala pohiteti. Celotno zgodbo si preberite TUKAJ.

Bor je prvič zajokal štiri minute čez polnoč. On je v solzah sreče ponavljal: "Mojca, kako je luškan, kako je luškan. Bravo, Mojca, poglej, kako je luškan." Po hitrem pregledu so mi ga dali na prsi. Takoj. Bil je najin, bil je najlepši. Čas se je ustavil samo za nas tri. Celotno zgodbo si preberite TUKAJ.

Vmes sem pokukala k partnerju, ki je bil čisto gotov, utrujen in od stresa povsem 'načet'. Rekel mi je, da ima občutek, da se bo samo zgrudil. Želela sem se sprehajati z njim po hodniku, vendar me je preveč zvijalo in sem letela na stranišče ... Malo sva se pogovarjala vmes in bil je zaprepaden tudi sam, da sem odprta komaj dva centimetra, in pomislil je, koliko časa bo še to trajalo ... Dal mi je malo vode, da sem naredila požirek, ker sem imela tako slab okus v ustih od ustne vode, ki sem jo žvrkljala, preden sva šla v porodnišnico. A takoj mi je postalo slabo, zato sem bruhala. Vsa ta agonija zaradi klistirja je trajala približno pol ure. Nato je prišla babica in dogovorili smo se, da grem z njo kar v porodno sobo. Partner pa je lahko šel domov, da ni čakal brez zveze. Poklicali ga bi, ko bom pripravljena za rojevanje. Celotno zgodbo si preberite TUKAJ.

Očitno pa je njun sin imel drugačne načrte, želel je takoj zakomplicirati življenje svojim staršem. ''Popadki so se začeli okrog 2. ure zjutraj in sploh nisem vedela, kaj naj storim. Mož je bil v paniki, kam naj dava otroka. ''Naj ju vzameva s sabo?'' je ves čas ponavljal, medtem ko sem se jaz oblačila. Norec! Ne vem, kako bi naju gledali, če bi sredi noči res pripeljala še dva otroka v porodnišnico …'' Človek pod stresom nepričakovano reagira – stekla sem na hodnik in pozvonila sosedi. Vedela sem, da v sosednjem stanovanju živi starejša gospa. Nikoli se ni pritoževala, da smo glasni, pa sem poskusila srečo. Še dobro, da je ni takrat srčni infarkt. Celotno zgodbo si lahko preberete TUKAJ.

Preostale vse resnične zgodbe, ki jih piše življenje, si lahko preberete TUKAJ. 

P. S.: Dobrodošle so tudi porodne zgodbe skozi oči očkov.

Novorojenček

(Foto: iStockphoto)