Erin je najmanjša nedonošenka v Sloveniji. Rodila se je v 23. tednu nosečnosti in ob rojstvu tehtala 370 gramov in merila 24 centimetrov.

"V nosečnosti je bilo veliko težav. Nosila sem dvojčka. Zaradi krvavitev sem morala strogo ležati, nosečnost je bila rizična," se spominja njena mamica Aleksandra Babič.

Do 23. tedna nosečnosti je bilo vse v redu. "Takrat pa sem nekega večera začutila krče. Mislila sem, da je to nekaj običajnega, da se telo spreminja. A ni bilo tako. Ponoči sem pristala na urgenci." Ugotovili so, da gre za popadke.

V 24. tednu rodila Anamario, ki je tehtala samo 770 gramov

Ni bilo veliko upanja

Erin

Erin po rojstvu (Foto: osebni arhiv)

"Na dan, ko se je Erin rodila, je moj brat praznoval abrahama. Usoda je hotela, da sta rojena na isti dan. No, takrat ni bilo slavja, temveč so tekle solze. Danes pa z velikim veseljem nazdravljamo na oba."

Prepeljali so jo v ljubljansko porodnišnico, kjer lahko oskrbijo najmanjše nedonošenčke. "Razlog za prezgodnje popadke je bilo vnetje maternice. Zaradi nadaljnjih zdravstvenih zapletov nevarnih tako za otročka kot tudi zame so se odločili sprožiti porod."

Tako poskrbijo za nedonošenke v slovenskih porodnišnicah

Zaradi prekratke nosečnosti in majhne teže otročkov ji niso vlivali veliko upanja. "Nekoliko več možnosti za preživetje so dali dečku, ker je bil težji od deklice." Po rojstvu so ji povedali, da otročkoma sicer bije srček, a da nista zajokala. Po dveh urah pa je deklica Erin zajokala.

Preselili so jo v inkubator. Sledili so mešani občutki: upanje, žalost, pričakovanje, sreča, obup in znova upanje. "Ne da se opisati občutkov, ki sva jih ta dan doživljala z možem. Neopisna je žalost ob izgubi otroka. Še danes se sprašujem, zakaj nam, zakaj meni."

Obenem je trepetala za Erin. Ni vedela, ali bo preživela. "V prvih mesecih je bilo težko sedeti pred inkubatorjem. Molili smo, naj Erin preživi. Bili smo močni zanjo. Skušali smo ji vlivati pozitivno energijo. Po drugi strani se nam je paralo srce. Jokali smo ob izgubi fantka."

Spoznala je, da je borba edina možnost

Na trenutke je mislila, da so vse samo sanje, da ima hudo nočno moro. "Bilo je hudo. Zaprla sem se vase in jokala." Pomagal ji je mož Damjan. "Razumel me je, me podpiral, sočustvoval z mano. Spoznala sem, da je edina možnost borba, da se moram boriti. Če se bori naš drobižek, se moram tudi jaz."

"Erin sem prvič vzela v roke, ko ni tehtala niti kilogram. Kengurujčkali sva se. Ležala mi je na prsih. Takrat sem jo prvič zares začutila, da je moja, naša, da je ne izpustim."

"Spoznala sem, da je edina možnost borba, da se moram boriti. Če se bori naš drobižek, se moram tudi jaz."

Veliko so morali premagati. Vrstile so se zdravstvene težave. "Borila se je iz dneva v dan. Kmalu po porodu je bila intubirana, dihala je s pomočjo naprave za dovajanje kisika. Stanje se je izboljšalo, naslednji dan poslabšalo. Njeno življenje je večkrat viselo na nitki."

Kot prava borka je premagala pljučnico. Vstavili so ji traheostomo, stanje se ji je začelo izboljševati. Po petih mesecih na intenzivni enoti so jo premestili na pediatrično kliniko, kjer je ostala še mesec dni. Vmes je prestala še operacijo botallovega voda.

V 24. tednu nosečnosti je rodila drobižka Alena. Odločil se je, da bo svojim staršem polepšal življenje in se bo boril

Erin je danes živahna in radovedna deklica

Erin

Erin ob polni košari za nedonošenčke (Foto: osebni arhiv)

"Tisto obdobje ni bilo enostavno. Veliko je bilo vzponov in hkrati veliko padcev. A šli smo naprej. Hvaležni smo našim družinam in prijateljem za oporo. V boju nam je ogromno pomagalo zdravstveno osebje. Stali so nam ob strani, nas vsak dan bodrili s pozitivnimi besedami. Obsijali so nas s soncem, za vedno so postali del našega življenja."

"Prišli smo do cilja in danes lahko rečem, da smo zmagali."

Erin je danes živahna in radovedna deklica. "V razvoju zaostaja za vrstniki, a jih hitro dohiteva. Zelo rada obiskuje vrtec, najraje pa zganja vragolije z mlajšo sestrico."

Rodila se je 8. aprila 2015 in s pediatrične klinike v Ljubljani so odšli domov 2. oktobra. Čez šest mesecev. "Na dan, ko se je Erin rodila, je moj brat praznoval abrahama. Usoda je hotela, da sta rojena na isti dan. No, takrat ni bilo slavja, temveč so tekle solze. Danes pa z velikim veseljem nazdravljamo na oba."

"In moje sporočilo za starše, ki preživljajo tako življenjsko preizkušnjo? Čeprav je otroček majhen in nemočen, čuti ljubezen, bližino, razpoloženje. Bodite močni, ljubite, borite se z njimi. Da bodo čutili, da se za življenje ne borijo sami."

Bibine e-novice

Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas. Zate jih pripravlja ekipa Bibaleze.si.