Ponoči sem začutila šibke popadke. Prišli so potihoma, a so postajali čedalje močnejši in pogostejši. Na poti je bil tretji otrok – po dveh fantkih sem tokrat pod srcem nosila punčko.

Rodila dvojčka v ljubljanski porodnišnici
Po porodu nisem mogla verjeti svojim očem. Tudi drugi so bili šokirani


S partnerjem sva se zgodaj zjutraj odpravila v porodnišnico v Novo mesto, kjer so me okoli 10. ure sprejeli v porodno sobo. Babica mi je svetovala hojo, da bi čim bolj spodbudila porod. Upoštevala sem njen nasvet in hodila, kolikor časa sem še lahko zaradi močnih bolečih popadkov.

Bibine e-novice

Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas. Zate jih pripravlja ekipa Bibaleze.si.



Spomnim se, kako me je on vseskozi podpiral in bodril. Spomnim se, kako sva se smejala, ko sem mu rekla: “Ta bo najin zadnji. Noseča bi še bila, ni mi problem skrbeti za novorojenčka. Samo rodila pa ne bi več!” Rojevala sem tretjič. In vsakič je dolgo trajalo. Čeprav sem vedno upala na hiter porod, v smislu “rodila takoj po prihodu v porodnišnico” ali pa vsaj dve uri zatem.

Ne, moji porodi so trajali po več ur in čutila sem, da bo tudi tokrat tako. Prav sem imela. Mija je na svet privekala šele ob 16.15, šest ur po sprejemu v porodno sobo. Njen očka je prerezal popkovino in takoj je zajokala.

Dojenčica

(Foto: osebni arhiv)

Ko so mi jo prvič dali v naročje, me je nemudoma očarala. Bila je najlepša, imela je svetle lase, dolge trepalnice, ravno prav velike nosek in ušeska. Pristavila sem jo k dojki in takoj se je podojila.

Popoldne sta naju prišla pogledat bratca. Spomnim se, da sta bila presenečena, kako je Mija majhna. Božala, objemala in poljubljala sta jo. Toplo mi je bilo pri srcu.

Mija je prvič prišla domov na materinski dan, 25. marca. Bil je prav poseben dan. Krasen in nikoli ga ne bom pozabila. Sijalo je sonce in bili smo popolni. Pet nas je bilo.