Otrok v bolnišnici

(Foto: Thinkstock)

Pri Skladu ZN za otroke (Unicef) verjamejo, da bi lahko bolezni preprečili s pomočjo preprostih in stroškovno učinkovitih rešitev, kot so izključno dojenje, cepljenje, kakovostno primarno zdravstveno varstvo in zmanjšanje onesnaženosti zraka v gospodinjstvih.

Unicef je v poročilu Že ena je preveč: Izkoreninjenje smrti med otroki zaradi pljučnice in diareje zapisal, da zlasti pljučnica ostaja vodilni vzrok za smrtnost med otroki, ki so mlajši od pet let.

Po Unicefovih podatkih je lani zaradi pljučnice umrlo skoraj milijon otrok in velja tako za bolezen, ki je bolj smrtonosna od malarije, tuberkuloze, ošpic in aidsa skupaj. Približno polovica vseh smrti otrok zaradi pljučnice pa je povezana z onesnaženim zrakom. Zato so se s poročilom obrnili tudi na svetovne voditelje in udeležence podnebne konference v Marakešu.

"Jasno je, da onesnaževanje zraka v povezavi s podnebnimi spremembami škodljivo vpliva na razvoj otrok, saj povzroča pljučnico in druge okužbe dihal," je v sporočilu za javnost povedala namestnica izvršnega direktorja Unicefa Fatoumata Ndiaye.

Ndiayeva je dodala, da dve milijardi otrok živi na območjih, kjer onesnaženost zunanjega zraka presega mednarodne smernice in da lahko svetovni voditelji pomagajo pri reševanju življenj otrok, če se zavežejo k ukrepom za zmanjševanje onesnaževanja zraka ter k naložbam v preventivo in zdravstveno varstvo.

Podobno kot pljučnica je lahko tudi driska pri otrocih posledica podnebnih sprememb. V sušnih območjih pomeni manjša razpoložljivost varne vode večje tveganje za okužbo z diarejo ter oslabljeno telesno in kognitivno rast pri otrocih. Od leta 2000 je zaradi pljučnice in diareje umrlo skoraj 34 milijonov otrok.

Unicef predvideva, da bo brez nadaljnjih investicij v preventivo in zdravljenje zaradi pljučnice in diareje do leta 2030 umrlo več kot 24 milijonov otrok.