Norice

(Foto: Thinkstock)

NORICE

Kako izbruhnejo?

Kot pravi pediatrinja iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica norice povzroča virus varicella-zoster. Prenaša se s kužnimi kapljicami v zraku, telo okuži skozi dihala in očesno veznico. V žrelu se virus nahaja dva dni prej, preden se izpuščaji sploh pojavijo, bolezen pa izbruhne po 10 do 20 dneh v obliki drobnih pegic okrogle ali ovalne oblike. Po nekaj urah se iz njih razvijejo mehurčki, napolnjeni s tekočino, te pa kmalu pokrije krastica, ki odpade v petih do sedmih dneh. Norice se najprej pojavijo na obrazu, sluznici vek, ust in pri deklicah spolovila, nato se preselijo na trup, redkeje pa na okončine. Izpuščaj izredno srbi, zato ga otroci radi praskajo. Po tem, ko se iz mehurčkov razvijejo krastice, so otroci kužni še pet dni.

Znaki bolezni so pri otrocih, ki imajo močan imunski sistem, blagi. Pravzaprav so to le izpuščaji. Otroci imajo lahko tudi povišano telesno temperaturo, ki se dvigne tudi do 40 stopinj in traja od tri do štiri dni, so utrujeni, imajo glavobol in bolečine v sklepih in mišicah. Bolezen traja približno teden dni. Ko krastice odpadejo, na njihovem mestu ostanejo majhne, ovalne brazgotine, ki sčasoma izginejo.

Kako ublažimo srbenje?

Večini otrok zdravil proti virusom ni potrebno dajati. V primeru vročine uporabimo pripravke na osnovi paracetamola, nikakor pa ne zdravil, ki temeljijo na acetilsalicilni kislini, saj lahko povzročijo Reyev sindrom. Najpogosteje jim lahko pomagamo le s pripravki, ki zmanjšujejo občutek srbenja, ne vplivajo pa na hitrejše celjenje ali prebolevanje bolezni. Otroci se le manj praskajo in s tem ne sprožijo dodatne okužbe s stafilokoki. .

Zdravniki pri noricah zelo priporočajo tuširanje, saj voda zmanjšuje občutek srbenja in pomaga vzdrževati higieno kože. Po tuširanju kožo z brisačo previdno popivnamo, da mehurčkov ne poškodujemo. Iz tega bi se lahko namreč razvila še večja krastica, ki lahko za seboj pusti večjo brazgotino.

Higiena

Kljub temu, da je bolezen že tu, je prav, da poskrbimo za higienske ukrepe in s tem preprečimo širjenje. Prostore, v katerih se otroci zadržujejo, vsako uro temeljito prezračimo, tla in mize pogosto čistimo z mokro krpo, število igrač pa omejimo. Prav tako pogosteje peremo posteljnino in igrače iz blaga. Poskrbimo za dobro higieno vseh družinskih članov, pogosto (si) umivajmo roke in čistimo mokre noske.

Otrok naj uživa naravno hrano, bogato z vitamini, obilo sadja, zelenjave in medu, če le ni alergičen na čebelje pridelke. H krepitvi otrokovega imunskega sistema pa lahko, ko ozdravi, dodatno pripomorete s čim več gibanja na svežem zraku ter - navsezadnje - z ljubeznijo in toplim družinskim vzdušjem, pravi naša pediatrinja.

Obstaja zdravilo?

Za preprečevanje bolezni sicer obstaja cepivo, s katerim lahko cepijo otroke po prvem letu starosti in odrasle s šibkim imunskim sistemom. Je 98-odstotno učinkovito, tudi v primeru, ko se cepi oseba, ki je že dva ali tri dni v inkubacijski dobi. Pred okužbo naj bi ščitilo vsaj 10 let.

Bolezen

(Foto: Thinkstock)

Izjemoma dvakrat

Ko otroci norice prebolijo, so nanje najpogosteje imuni za vse življenje. Bolezen se lahko ponovi v primeru, ko je otrok prebolel zelo šibko obliko noric, s samo tremi ali štirimi izpuščaji, in se ta, ko je otrokov imunski sistem slab, ponovno pojavi z običajno jakostjo. Druga možnost je, da otrok zboli za podobnim virusom, ki je zmotno diagnosticiran. Ta ne pusti nobene imunosti za virus noric in tako se te, po našem zmotnem prepričanju, pojavijo še drugič.

ŠKRLATINKA

Nalezljivo otroško bolezen škrlatinko povzroča streptokokna bakterija. Bakterijska okužba se prenaša kapljično. Najpogosteje zbolevajo otroci v predšolskem obdobju in šolarji. Posameznik lahko preboli bolezen več kot enkrat preden nastopi imunost.

Kako jo prepoznamo?

Od okužbe do pojava bolezni mine od enega do sedem dni, v povprečju pa tri. Bolezen se začne naglo, z visoko vročino, bruhanjem, glavobolom, mrazenjem in bolečinami v žrelu. Mlajši otroci pogosto tožijo, da jih boli trebušček. Otrok kmalu začne tožiti, da ga močno boli grlo in da težko požira slino. V ustih lahko vidimo močno rdeči in povečani nebnici in žrelo. Jezik je najprej debelo belo obložen, kasneje pa se obloge odluščijo in postane malinast (rdeč in hrapav). Bolezenski znaki pri škrlatinki so povsem enaki kot pri streptokokni angini.

Značilen Izpuščaj

Drugi ali tretji dan po začetku vročine se pojavi tipičen izpuščaj – drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, pod pazduhami, ki spominjajo na žamet. Od dimelj in pazduh se lahko razširi na celo telo. Zelo prepoznaven znak škrlatinke so rdeča lička; okoli ust ostane značilen bel trikoten predel. Včasih izpuščaj srbi, lahko pa ga sploh ni. Od enega do treh tednov po bolezni se začne koža na dlaneh in podplatih luščiti.

Zdravljenje

Če ima otrok zgoraj opisane znake, naj ga pregleda pediater. Če gre za škrlatinko, jo bo lahko spoznal po opisanih težavah ali pa bo vzel bris žrela. Tako kot za zdravljenje angine je tudi za škrlatinko najprimernejši antibiotik penicilin. Pri škrlatinki brez zapletov prejemajo otroci penicilin v obliki tablet ali sirupa.

Zapleti

Nezdravljena škrlatinka lahko pusti posledice. Do zapletov v zgodnjem obdobju prebolevanja škrlatinke najpogosteje pride zato, ker se streptokoki širijo z nebnic v okoliška tkiva. Najbolj pogosto je vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin. Streptokoki pa lahko vdrejo tudi v kri in se širijo v različne organe, kjer povzročajo gnojna vnetna žarišča, kot so pljučnica, vnetje kosti, sklepov ali možganske ovojnice.

Pozni zapleti

Pojavijo se od 14 do 21 dni po začetku bolezni in so posledica imunskih dogajanj. Prizadenejo lahko ledvice, pri akutni revmatski vročici so prizadeti sklepi, srce, koža, in osrednje živčevje.

Kako lahko otroku pomagate doma?

Otrok naj jemlje antibiotike, ki mu jih je predpisal zdravnik. Pomembno je, da jih jemlje do konca, tudi če se vam zdi, da je že zdrav. Otrok po dveh dneh zdravljenja ni več kužen, a to še ne pomeni, da je zdrav. Doma naj počiva in pije dovolj tekočine, vrtca ali šole naj ne obiskuje vsaj teden dni. Če ima povišano temperaturo, jo poskušajte znižati z obkladki ali mu dajte sredstvo proti vročini. V prvih dneh bolezni, ko je otrokovo žrelo boleče, ga hranite z bolj tekočo hrano.

Preprečevanje

Če je vaš otrok zbolel za škrlatinko in obiskuje vrtec, si bo to pediater zabeležil. Otrok, ki zboli za škrlatinko, ne sodi v skupino, saj je za okolico kužen, dokler ne preteče vsaj 24 ur od začetka antibiotičnega zdravljenja. Streptokoknih cepiv za zdaj še ni na razpolago.

Otrok lahko za škrlatinko zboli večkrat, če se do začetka terapije z antibiotiki ni tvorilo dovolj protiteles, ki ščitijo pred ponovno okužbo.

OŠPICE

Ošpice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki se kapljično prenaša z okuženimi izločki ust in nosu. Inkubacijska doba traja od osem do 14 dni, znaki okužbe pa so podobni prehladu z visoko temperaturo, ki lahko doseže tudi 40 ºC, med simptome sodijo tudi rdeče in vnete oči oziroma konjunktivitis, oko pa je lahko občutljivo na svetlobo. Na notranji strani lic se pred izbruhom izpuščajev lahko pojavijo tako imenovane Koplikove pege, belkaste lise, ki pa niso opazne pri vseh primerih. Prvi, za ošpice značilni znaki, se pojavijo tri do sedem dni pozneje v obliki majhnih, rdečih pik za ušesi in na obrazu, ki se nato množijo in združijo v izpuščaj, ki nato pokrije celoten obraz, trup in ude.

Izpuščaji, ki so na začetku rdeči in srbijo, običajno trajajo štiri do sedem dni, nato postanejo rjavi in se na koncu odluščijo.
Ošpice so sicer neprijetna bolezen, ki pa običajno ni nevarna, a njen potek težko prenašajo dojenčki. Zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, driska, krup, pljučnica in encefalitis oziroma vnetje možganskega tkiva, so redki.

Ošpice

(Foto: Thinkstock)

Kako ukrepati?

Otroku najprej izmerimo telesno temperaturo. Če je ta visoka, jo najprej poskušajmo znižati z mlačnimi obkladki, ne hladnimi, pravi doktorica Miriam Stoppard. Zaradi njih se ožilje razširi, kar zniža telesno temperaturo, hladna voda pa bi ožilje ožila, kar bi spodbudilo zastajanje vročine v telesu. V vodo namočimo več brisač ali umivalnih gob. Te nato ožamemo, da bodo še vedno mokre, a od njih ne bo kapljalo. Hitro in nežno jih položimo na otrokovo telo, od glave do peta. Ko se obkladek segreje, ga zamenjamo. Čez pet ali deset minut otrokovo telesno temperaturo izmerimo še enkrat. Če se je ta spustila do 38 ºC z obkladki prenehajmo, če pa ni učinka, postopek ponovimo, dokler se temperatura ne zniža. Otroka nato pokrijemo z rjuho in ga opazujemo ter pazimo, da mu ne bo prehladno. Če temperatura znova naraste, postopek z mlačnimi obkladki ponovimo in se posvetujmo z zdravnikom. Otrok naj dovolj pogosto pije po požirkih. Šele nato poskušamo visoko temperaturo znižati s sirupom, ki vsebuje paracetamol.

Z otrokom seveda pojdimo takoj k zdravniku, da ta postavi diagnozo, prav tako ga znova obiščimo, če se otrokovo zdravje po navideznem okrevanju slabša ali toži za bolečinami v ušesih. Zdravnikova navodila pozorno upoštevajmo. Otrok bo, vse dokler bo imel visoko telesno temperaturo, potreboval počitek. Po obveznem pregledu ušes mu bo zdravnik, če so ta vneta, predpisal zdravljenje za antibiotikom. Če pa so vnete tudi oči, bo otrok dobil zdravilo v obliki kapljic za oči.

Vse dokler je na otrokovem telesu prisoten izpuščaj, naj otrok ostane doma in ne hodi v vrtec ali šolo. Ostale sorojence, če ti še niso bili cepljeni, cepimo s cepivom OMR – cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki ga otroci sicer dobijo med 12. in 18. mesecem starosti, nato pa pred vstopom v šolo oziroma v sedmem letu starosti.

Cepljenje proti ošpicam v Sloveniji

Po besedah Alenke Kraigher z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je najučinkovitejši ukrep proti ošpicam cepljenje z dvema odmerkoma cepiva, saj to pri večini ljudi pomeni doživljenjsko odpornost proti ošpicam. Kljub temu lahko za njimi oboli vsakdo, ki jih ni prebolel ali dobil dvojnega odmerka cepiva. V Sloveniji je praksa dvojnega cepljenja aktualna vse od leta 1990, precepljenost populacije je tako posebej v zadnjih letih dobra, saj je vsako leto cepljenih 95 odstotkov otrok v drugem letu starosti.