kašelj

(Foto: Thinkstock)

BRONHIOLITIS

Eden najpogostejšših virusnih okužb pri dojenčkih je bronhiolitis, o njem je več povedala Lucija Gobov, dr. med., specialistka pediatrije.

Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti. Najpogostejši povzročitelji bronhiolitisa so respiratorni sincicijski virus ali RSV, kot ga krajše poimenujemo, redkeje virusi parainfluenze. Okužbe z RSV se širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca.

Bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, posebno tiste z bronhopulmonalno displazijo, za otroke s srčno napako. Pogosteje zbolijo otroci, nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini), in otroci, ki niso dojeni. Kdaj se bo dojenček okužil, je odvisno od njegove izpostavljenosti virusu. Največkrat se okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo prehladne znake. Okuži se preko kapljične infekcije (kašljanje, kihanje) ali prek rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov).

Potek bolezni

Prvi znaki okužbe dojenčka z RSV so izcedek iz nosu in vnetje žrela. V treh dneh se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa. Če je potek bolezni blag, se lahko ustavi na tej stopnji in ne bo prišlo do poslabšanja bolezenskih znakov.
Če bolezen napreduje, postane kašelj in hropenje močnejše, otrok začne težje dihati, včasih je slišno piskanje. Vidno je ugrezanje medrebrnih mišic, kotanje nad in pod prsnico, povečuje se napor pri dihanju. Dihanje je pospešeno.

Bolan otrok - 2

(Foto: Thinkstock)

Temperatura ni nujno povišana. Frekvenca dihanja lahko naraste preko 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen – v takšnih primerih pa je nujno bolnišnično zdravljenje. Redkokdaj je bolezen smrtna, bolj je nevarna za zelo mlade, nedonošene otroke in otroke, ki imajo tudi druge bolezni (pljučne, živčno-mišične, srčno-žilne bolezni ali bolezni imunskega sistema ali krvi).

Zdravljenje

V primerih nezapletenega bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje: otroci lažje dihajo, če imajo zvišano vzglavje in če zrak ni presuh; očistiti je treba zgornje dihalne poti. Če težko diha in zasičenost krvi s kisikom upada, je treba vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Običajno ob bolezni težko pijejo in so rahlo do zmerno izsušeni, zato dobijo infuzijo tekočin v žilo, včasih je potrebno hranjenje prek sonde. Antibiotiki so redkokdaj koristni, le če ima otrok dodatno bakterijsko infekcijo. Bolezen največkrat v nekaj dneh mine. Izjemno redko je potrebno intenzivno zdravljenje – intubacija, umetna ventilacija in drugi ukrepi.

Preprečevanje bronhiolitisa

Ker ne moremo vnaprej vedeti, kakšen bo potek bronhiolitisa pri dojenčku, je bolje, da dojenčka v prvih mesecih starosti ne izpostavljamo virusnim infekcijam. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Najpogosteje prinesejo viruse v domače okolje starejši otroci iz vrtca, zato je bolje, da tudi starejši otroci v času starševskega porodnega dopusta ne obiskujejo vrtca. Vsi, ki prijemajo dojenčka, si najprej umijejo roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi (velike trgovine, vrtci, dvorane), posebno ne pozimi in spomladi, ko so okužbe z RSV pogostejše. Dojenček naj nikoli ne bo v zakajenih prostorih, izogibajte pa se tudi daljšim vožnjam ali sprehodom ob prometnih cestah, saj je tam zrak običajno onesnažen.

Pozorno pri dojenčkih

Če je dojenček mlajši od dveh mesecev, v spanju vdihne več kot 60-krat v minuti ali če otrok po prvem letu v spanju vdihne več kot 40-krat v minuti, je nujno, da ga vidi zdravnik.

Kako lahko preprečimo okužbe?

Če se le da, otroka čim dlje zadržite v varstvu doma ali ga oziroma ga vključite v varstveno skupino, kjer je manjše število otrok. Vsi se skušajte izogibati bolnikom, ki kašljajo in smrkajo.
Otrokovo odpornost krepite z zdravo uravnoteženo prehrano in gibanjem na svežem zraku.

LARINGITIS

Simptomi laringitisa pri dojenčkih in otrocih starih do tri leta
- oteženo dihanje, zategovanje vratnih mišic, reber
- hripavost
- izguba glasu
- žgečkanje v žrelu in občutljivost
- ves čas mora ''čistiti'' žrelo
- oster kašelj, spominja na lajanje
- spremljajoče bolezni: gripa, prehlad, pljučnica
- povišana telesna temperatura

Bolan otrok

(Foto: Thinkstock)

Vzrok

Otečene glasilke povzročijo vnetje žrela. Najpomembnejši povzročitelj je virus prehlada, lahko pa so tudi bakterije, alergije ali izpostavljenost snovem, ki dražijo (kemikalijam, strupom, suhemu zraku). Zelo redko se vnetje žrela pojavi kot posledica tumorja ali izrastka, ki se razvija na glasilkah ali okrog njih.
Virusno vnetje žrela mine samo od sebe v nekaj dneh, brez kakršnega koli zdravljenja. Zato je trajnejši laringitis znak, da gre za nekaj drugega in ne le za neugoden virus.

Če zdravnik ugotovi, da gre za bakterijsko vnetje, bo otrok potreboval antibiotično zdravljenje od sedem do deset dni.
Če gre za alergijo, zdravnik predpiše antihistaminike, ki ublažijo otekanje in vnetje.

Kdaj k zdravniku?

- če hripavost in neprijetnost trajata dlje kot en teden,
- če je vnetje žrela rezultat izpostavljenosti strupom,
- če se vnetje žrela pojavi kot rezultat kroničnega bronhitisa,
- če otrokova hripavost preraste v oster kašelj,
- če je povišana telesna temperatura nad 39,5 stopinj C,
- če je otrok moder, ne more dihati, bled (pokličite reševalce!) - če ne more goltati, se slini,
- če je nenavadno zaspan in miren.

Kako se lahko zdravi doma?

- čim manj govorjenja,
- počitek,
- veliko tekočine,
- manjši in pogostejši obroki,
- vdihavanje pare,
- tople obloge okrog vratu,
- otroka pomirite, da ni paničen,
- otroka postavite pred okno, da vdihava hladen in vlažen zrak,
- ne kadite v bližini bolnega otroka.

Otrokove dihalne poti so ozke, infekcija, ki se spušča proti sapniku, ima lahko dramatične posledice. Vnetje lahko pripelje do takšne otekline, da prepreči dovod zraka. Takrat ne gre za običajen laringitis, zato ne oklevajte in pojdite k izbranemu zdravniku ali pokličite reševalce.

OSLOVSKI KAŠELJ

Oslovski kašelj je ena težjih in zelo nalezljivih bolezni dihal, ki se prenaša kapljično, največkrat pa se pojavlja v majhnih epidemijah v predšolskem obdobju, vendar lahko prizadene tudi odrasle. Zanjo je značilen kašelj, ki spominja na oslovsko riganje.

Okužba – prehlad – kašelj

"Od enega do dveh tednov po okužbi se pojavi kašelj brez povišane telesne temperature. Kašelj je v tem obdobju, ki običajno traja sedem do deset dni, lahko povsem neznačilen in običajno ni moteč. V tem obdobju je bolnik najbolj kužen," navajajo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Po tem obdobju se začnejo tipični napadi kašlja, ki so v napadih z zariplostjo ali pomodrenjem in so močnejši ponoči. "Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, vmes pa otrok hlasta za zrakom, lahko pa tudi bruha. Pri odraslih bolnikih je kašelj lahko še vedno neznačilen oz. blažji," še navajajo. Po tretjem tednu navadno bolezen ni več nalezljiva. Napadi kašlja začnejo počasi pojemati. Po naslednjih dveh tednih naj bi bil oslovski kašelj ozdravljen, lahko pa se napadi ponavljajo še mesece, posebej kadar se otrok prehladi ali je preveč telesno aktiven. Bolezen tako izzveni v šestih do osmih tednih.

Sirup

(Foto: Thinkstock)

Hlastanje za zrakom

Če je vaš malček starejši od 18 mesecev, bo morda že znal »rigati« – to pomeni, da bo med kašljem hitro zajemal zrak. Za dojenčka pa je oslovski kašelj bolj nevaren, saj med kašljanjem ne zna loviti sape, zato se v takem primeru izbrani pediater odloči za zdravljenje v bolnišnici pod skrbnim nadzorom. Otrok po napadu kašlja pogosto bruha in ima rdeče in solzne oči, sicer pa se počuti relativno dobro.

Kdaj otroka odpeljati k zdravniku?

Oslovski kašelj je v začetni fazi težko prepoznati, saj gre za navaden prehlad, ki ga tudi sicer ne zdravi zdravnik. V kolikor pa malček začne grdo kašljati, ''rigati'' ali pa kašlja dlje časa brez postopnega izboljšanja, ga mora pregledati izbrani pediater. Slednjega morate vedno poklicati, če otrok – še posebej dojenček – med napadom kašlja pomodri.

Zdravljenje z antibiotiki

Zdravnik lahko v zgodnjem stadiju bolezni postavi diagnozo samo na podlagi brisa iz nosu in žrela. Predpisal bo antibiotik in sredstvo proti kašlju. Za oslovski kašelj ni zdravila, vendar antibiotiki bolezen ublažijo in zmanjšajo njeno nalezljivost. To je zlasti pomembno, če je pri hiši tudi dojenček. Z antibiotikom je samo v začetnem stadiju mogoče uničiti bakterije in tako skrajšati bolezen ter zmanjšati nevarnost okužbe. Dojenčkom, ki so bili v stiku z obolelim za oslovskim kašljem, lahko zdravnik preventivno predpiše antibiotike – te morate jemati, kot piše v navodilih
.

Otrok potrebuje vašo bližino

Vse, kar lahko otroku nudite in s čimer mu boste najbolj pomagali, je vaša bližina. Med napadom kašlja bodite z njim: posadite si ga v naročje, med kašljanjem naj bo rahlo nagnjen naprej. Pri roki imejte pripravljeno posodo, če bo morda bruhal. Če bo otrok izbruhal večino hrane, ki jo je pojedel, mu obrok ponudite med fazo, ko nima napada.

Kadar ima dojenček napad oslovskega kašlja, ga položite v posteljico na trebušček z glavico navzdol in nekoliko privzdignjenim vznožjem. Ko kašlja, bodite vedno ob njem. Če otroka z oslovskim kašljem ne zdravite z antibiotiki, naj se med štiri ali večtedensko fazo kašlja ne druži z nezaščitenimi otroki in odraslimi in naj ne obiskuje vrtca in šole, dokler tega ne dovoli zdravnik.

Cepljenje 

V Sloveniji so otroci cepljeni trikrat v prvem letu starosti, ponovno pa v drugem letu in v tretjem razredu osnovne šole. Zdravnica na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Mrvič je za STA povedala, da oslovski kašelj najbolj učinkovito preprečujemo s cepljenjem, kot vir okužbe za dojenčke pa navedla odrasle ali sorojence, ki obiskujejo osnovno šolo in še niso prejeli poživitvenega odmerka cepiva.

Bolan otrok

(Foto: Profimedia)