Alergija na sonce se lahko pojavi zelo hitro, ko je posameznik izpostavljen sončnim žarkom. Prepoznamo jo po srbečih, rdečkastih izpuščajih na koži, ki se pojavljajo predvsem na soncu izpostavljenim delom telesa, in sicer obrazu, dekolteju, rokah, nogah in ramenih.

Alergija na sonce

(Foto: Profimedia)

Pri posamezniku se lahko pojavi kot posledica sevanja ultravijoličnih žarkov, ki povzročajo spremembe kožnih celic. Imunski sistem pa te spremembe identificira kot telesu škodljive in jih želi uničiti. Ob spopadanju z vsiljivci se začne sproščati snov histamin, ki povzroča težave, kot so srbenje, rdečine in otekline.

"Če se reakcija na sonce pojavi samo poleti, potem ne gre za pravo alergijo na sonce. V tem primeru gre najverjetneje za fototoksično ali fotosenzibilno reakcijo," je za STA poudaril vodja Lekarne Puconci Bojan Madjar. V tem primeru sončni žarki le botrujejo reakciji na koži, vzrok pa je po besedah Madjara v kateri drugi snovi v telesu.

Posameznik lahko na primer uporablja določeno kozmetiko, ki se pod vplivom sončnih žarkov spremeni in privede do reakcije na koži, ki ima enake simptome kot alergija na sonce. Prav tako določena zdravila ob pretiranem izpostavljanju soncu povzročajo fototoksične reakcije, ki so na pogled podobne alergiji.

Pri tistih, ki imajo pravo alergijo na sonce, pa se izpuščaji pojavijo na koži že februarja ali marca, ko postanejo sončni žarki malo močnejši, je pojasnil Madjar.

Ko se alergija pojavi, mora posameznik svojo kožo ohladiti in namazati s kremo ali gelom z antihistaminikom, da blaži reakcijo. "Predvsem srbenje je lahko zelo trdovratno," je opozoril Madjar. Poleg tega se mora posameznik soncu izogibati še najbolj takrat, ko so sončni žarki najmočnejši.

Priporočljivo je tudi, da se zadržuje v senci. V nasprotnem primeru naj z oblačili fizično prepreči izpostavljenost kože soncu in naj uporablja kreme za sončenje z najvišjim faktorjem.

Posameznik lahko prepreči alergijske reakcije na sonce tako, da se čim bolj izogiba neposredni izpostavitvi sončnim žarkom, poleg tega pa naj uporablja zaščitna sredstva.

Zdravnica Nena Kopčavar Guček tudi priporoča, naj oseba z alergijo na sonce začne jemati antihistaminike v obliki tablet dan ali dva pred odhodom na dopust, s čimer bo preprečila alergično reakcijo. "Antihistaminike naj jemlje ves čas izpostavitve soncu in tako njihova ne bo prav nič drugačna kot od osebe, ki ni alergična," je dejala za STA.

Sicer pa Kopčavar Gučkova pravi, da za alergijo na sonce nikoli v življenju ni prepozno, da se pojavi. Dejavniki, ki pripomorejo temu, da nekdo dobi alergijo, pa je prisotnost alergije v družini, pri čemer niti ni nujno, da ima družinski član alergijo prav na sonce, pač pa je lahko alergičen na zdravila ali hranila itd.

"Bolj ali manj pričakujemo, da ko se alergija na sonce enkrat pojavi, bo prisotna doživljenjsko. Vmes pa seveda lahko variira," je še razložil Madjar.

Če alergijsko reakcijo spremlja zelo močno srbenje, če je velik del kože prizadet in če pripravki, ki so priporočljivi pri samozdravljenju, ne pomagajo, pa je treba obiskati zdravnika.

Otrok na plaži

(Foto: Thinkstock)