Okužbe z respiratornimi virusi večinoma minejo brez posebnosti, vendar pa pri bolj ogroženih skupinah lahko povzročijo nepredvidene zaplete. Največje tveganje tako predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Prav tako v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi popolnoma enakega virusa, saj se ne vzpostavi dovolj visoka imunost.

Bolezen

(Foto: Thinkstock)

Med pogostejšimi je respiratorni sincicijski virus, s katerim se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta se z njim okuži skoraj vsak otrok. Okužba s tem virusom najpogosteje mine brez večjih posebnosti, pri majhnih otrocih pa je ta virus najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa in pljučnice.

Ozdravljena okužba z respiratornimi virusi po navedbah sekcije ne zagotavlja imunost do konca sezone. Lahko se celo zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Respiratorni virusi tako niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo.

Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših od pet let, so nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in kajenje okolice ter prenatrpanost prostorov. Težji potek okužbe dihal se pojavi tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi.

Ustrezni preventivni ukrepi lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Kot je poudarila specialistka pediatrije Helena Mole že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času, ali če ima družina možnost, da so starejši sorojenci v prvem letu dojenčkove starosti v domačem varstvu.

Vsi pa po njenih besedah lahko veliko naredijo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku ter zdrava in uravnotežena prehrana, je še dejala Moletova.