Jokajoč dojenček

Deklica Maja je zaradi bolezni neutolažljivo jokala (fotografija je simbolična). (Foto: iStockphoto)

Resnična zgodba

Pri deklici Maji je pediatrinja najprej ugotovila, da ima vnetje ušes. Predpisala ji je antibiotični sirup, toda vročina pet dni ni padla pod 40 stopinj C. Njene starše je zelo skrbelo, še posebej, ker so se ji po telesu začeli pojavljati čudni izpuščaji. Pomislili so, da se je bolezen razvila v škrlatinko.

Ker so sumili, da gre za nekaj hujšega, so odšli nazaj k zdravniku, ki jih je takoj poslal v bolnišnico. Pri Maji so z natančnimi preiskavami ugotovili, da gre za Kawasakijevo bolezen. Oče se je spraševal, kaj imajo motorji skupnega z boleznijo, zahteval je natančna pojasnila. Toda nastala je prava panika, ker ta bolezen povzroči vnetje sten krvnih žil. Mama se je vsa tresla ob misli, da bi lahko izgubila svojo malčico, ki je neutolažljivo jokala, ker je okrog nje skakala množica ''belih halj''.

Srce

Kawasakijeva bolezen povzroča zatekanje organov, tudi srca. (Foto: iStockphoto)

Nemudoma so jo začeli zdraviti z visokimi odmerki aspirina … Mamica je skupaj z njo dan in noč bivala v bolnišnici in se spraševala, kako bo, ko se vrnejo domov. Trepetala je ob misli, da bi se lahko nalezel še Majin šestletni bratec. Zdravniki so ji pojasnili, da bolezen sicer ni nalezljiva, vendar se o njej ve zelo malo, tako da ji popolnega zagotovila ne morejo dati.

Odpustili so jo z napotki, da se mora izogibati večjim množicam ljudi, da ne sme obiskovati vrtca in da mora še nekaj časa jemati aspirin, ker se tako prepreči nastanek krvnih strdkov. Še vedno njeno okrevanje traja, obiske so prepovedali. Bojijo se, da bratec ne bi prinesel kakšne okužbe iz šole. Iz dneva v dan je Maja bolj vesela, radovedna, spet se smeje, še posebej, ko gresta z mamico na krajši sprehod. Starši so si oddahnili, da se njihovo življenje počasi vrača na stare tire, še vedno pa v njih kljuje dvom, ali si bo njen obrambni sistem dovolj opomogel ali pa bo v prihodnje bolj dovzetna za vse bolezni.

Kawasakijeva bolezen v družini Travolta

Javnost se najbolj spomni izraza Kawasakijeva bolezen v povezavi s sinom Johna Travolte, ki je leta 2009 umrl, ker mu je zdrsnilo v kopalnici. Nekateri so njegovo smrt povezovali s to redko boleznijo, ki mu je bila diagnosticirana pri dveh letih, zaradi katere je bila njegova mama Kelly Preston še posebej prestrašena. V nekem intervjuju je izjavila, da ve, da ta bolezen vpliva na žilni sistem pri otrocih, da povzroča zatekanje organov, pa tudi srca, in zato so trepetali ob misli, da bi ga lahko izgubili.

Toda statistični podatki kažejo, da zaradi Kawasakijeve bolezni umre le en odstotek ljudi, ponavadi dojenčki, drugače je bolezen, če je pravočasno odkrita, ozdravljiva.

Kawasakijeva bolezen

Na prve pokazatelje te bolezni morate biti zelo pozorni, ker prizadenejo žile, ki oskrbujejo srčno mišico. (Foto: Wikipedia)

Zelo redka bolezen

Prvič je o njej leta 1967 pisal japonski pediater Tomisaku Kawasaki. Kasneje so njegove ugotovitve razširili in spoznali, da ta bolezen prizadene od 80 do 100 otrok in tisti, ki jo preboli, je po vsej verjetnosti ne bo dobil znova. Najpogosteje so jo diagnosticirali pri otrocih v Združenih državah Amerike, kjer je Kawasakijeva bolezen udarila na plan dvakrat ob povečanem številu akutnih okužb dihal, in na Japonskem. Tam so prišli do zanimivih zaključkov – bolezen je pogosta pri enojajčnih dvojčkih.

Izbruhne največkrat pozimi ali spomladi, vzrok pa je v spremenjenem obrambnem odzivu, ki ga povzroči virus ali bakterija. Na prve pokazatelje te bolezni morate biti zelo pozorni, ker prizadenejo žile, ki oskrbujejo srčno mišico.

Prvi znaki, ki sporočajo, da gre mogoče prav za to bolezen, so: visoka telesna temperatura, pordela očesna veznica, izpuščaj, ki je podoben takšnemu kot pri škrlatinki ali ošpicah, razpokane ustnice, rdeč jezik in pordelo žrelo. Po nekaj tednih se konice prstov luščijo, hkrati se povečajo vratne bezgavke. Zdravniki pri natančnih laboratorijskih preiskavah ugotovijo drugačno krvno sliko, in sicer povišano število belih krvničk, znižano število rdečih krvničk, število trombocitov je na začetku v mejah normale, potem pa začne naraščati. Ker lahko bolezen napade srce, je treba pod zdravniškim nadzorom jemati aspirin in intravenski gemaglobulin (proteinski del krvne plazme, ki vsebuje antitelesa proti določenim mikroorganizmom). Tudi ko otroka spustijo iz bolnišnice, mora še nekaj tednov jemati aspirin, da ne nastanejo krvni strdki in da ne pride do srčnega infarkta. Starši morajo še vsaj en mesec imeti otroka doma in naslednjih nekaj mesecev se ne sme cepiti.