Na sodišče se je obrnila severnoirska komisija za človekove pravice. Za razliko od drugih delov Velike Britanije na Severnem Irskem ne velja zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti iz leta 1967.

Splav

(Foto: Thinkstock)

V veljavi tako na Severnem Irskem ostaja zakonodaja iz leta 1945, ki dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti samo v primeru, če je ogroženo življenje nosečnice ali če obstaja tveganje za trajno ali resno okvaro fizičnega ali duševnega zdravja nosečnice.

Sodišče je ob razsodbi sporočilo, da bi se morala za obravnavo primera na sodišče obrniti nosečnica, katere plod ima trajne okvare ali je pri njej nosečnost posledica zločina s spolnim nasiljem. Sodniki tako uradno niso razsodili, da bi bila sedanja zakonodaja neskladna z zakonodajo s področja človekovih pravic, kar običajno privede do spremembe zakonodaje.

Za ustrezno spremembo so tako sedaj na potezi politiki, bodisi severnoirski v Belfastu ali britanski v Londonu, na spletni strani poroča BBC. Dodaja, da je mnenje štirih sodnikov, da severnoirska zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti ni v skladu s človekovimi pravici, podalo jasen signal, da so potrebne reforme.

Severna Irska je sicer vse od januarja lani brez izvršne oblast, saj je takrat propadel dogovor o delitvi oblasti med vladajočima strankama, ulstrskimi unionisti (DUP) in Sinn Fein.

Odločitev britanskega vrhovnega sodišče prihaja le nekaj tednov potem, ko so na Irskem na referendumu podprli spremembe trenutno veljavne prepoved umetne prekinitve nosečnosti v državi. Referendum je spodbudil razpravo o tem vprašanju tudi na Severnem Irskem. Vrstijo se pozivi za spremembo zakonodaje, medtem ko največja stranka, DUP, nasprotuje kakršnim koli spremembam.