Največji padec šolajočih mladih je v največjih krajih. V Ljubljani se namreč v študijskem letu 2017/2018 šola 8464 dijakov in študentov manj kot v letu 2007/2008, kar je 30-odstotno zmanjšanje. V Mariboru se je število skrčilo za 3670 ali za 36 odstotkov. V dvanajstih krajih je padec števila šolajočih se mladih večji od 40 odstotkov. Med temi kraji je tudi velenjska občina.

Šolar

(Foto: Thinkstock)

Kam so šla vsa dekleta in vsi ti mladi fantje? Preprosto, manj jih je. Če pogledamo starostno skupino med 15. in 26. letom, kamor sodijo dijaki in redni študenti, se je ta v desetih letih skrčila za 68.608 oseb ali za 22 odstotkov. Število mladih se je zmanjšalo v prav vseh slovenskih krajih, z izjemo Ljubljane in Škofljice.

V Ljubljani je nenavaden skok števila mladih v skupini starih med 20. in 24. letom. Pojav bi bilo treba podrobneje raziskati, zelo verjetna razlaga pa je povezana s priseljevanjem. Kljub temu se je število šolajočih Ljubljančanov zmanjšalo, kar po navedbah avtorjev projekta pomeni, da je padel tudi odstotni delež študentov in dijakov v populaciji mladih. Tudi to kaže, da gre za poseben pojav.

Število mladih se je najbolj zmanjšalo v Posočju, pri čemer prednjači Bovec, kjer je mladih za pol toliko kot pred desetimi leti. Le malo bolje je v Tolminu (-44 odstotkov) in Kobaridu (-41,5 odstotka).

Med vidnejšimi kraji, kjer se je populacija mladih med 15. in 26. letom skrčila najbolj, so še Lendava (-43 odstotkov), Velenje (-42 odstotkov), Hrastnik (-41 odstotkov) in Črnomelj (-40 odstotkov). Še v 78 krajih je padec populacije mladih večji od 30 odstotkov.

To bi nas moralo skrbeti, kajti manj mladih, ki vstopijo na trg dela, pomeni tudi manj novih plačnikov v pokojninsko blagajno, so opozorili avtorji projekta Zlati kamen.