Srboljub Kojadinović je življenje posvetil morju. Ni si predstavljal vsakdanjega življenja – služba, dom, služba, zato sta se z ženo Jeleno leta 1976 odločila za avanturo. Jadrati sta začela v Franciji, njun sin Vanja je bil star komaj 13 mesecev, ko sta odšla v neznano. Osem let kasneje sta dobila hčerko Milo Moano, ki se je rodila na Tahitiju, kjer so ostali dve leti. Pluli so do Nove Kaledonije, Avstralije, Nove Gvineje, po Indijskem oceanu ... do Reuniona, kjer so ostali 18 let in sta se otroka tudi šolala. Z ladjo Kli-Kli so od tam približno 50-krat izpluli do Mavricija, pogosto do Sejšelov in Madagaskarja.

Ladja je bil njihov drugi dom, zato je bila vedno v brezhibnem stanju. V določenih krajih so zamenjali nože za svinjo, majice za ribo, trudili so se vključiti v družbo, se naučili kar nekaj tujih jezikov. Otroka sta bila samozavestna, krepka, oboževala sta morje. Doživeli so številne avanture, ki jih lahko vidimo na filmih ali o njih beremo v romanih.

Po 31 letih sta Srboljub in Jelena spustila sidro – leta 2006 v Boki Kotorski. Napisala sta tri potopise.

V ponedeljek so se od Srboljuba za večno poslovili na beograjskem pokopališču.