CCTV-jeva kamera je ujela trenutek, ko se je ogromen kos strehe začel valiti proti sprehajalcem in nato padel na sredino ulice. Reševalci so sporočili medijem, da nihče ni bil poškodovan.

Nekateri starši kaznujejo svoje otroke tako, da jim prepovejo gledanje televizije ali druženja s prijatelji, neka Kitajka pa je naredila nekaj povsem nerazumnega. Svojo najstniško hčerko je vrgla v mrzlo, umazano reko.

Kako otrokom razložiti, kaj je neurje, teroristični napad, poplava, migracija ... kaj so posledice vsega tega?

Otroci si zelo hitro zapomnijo nekaj, kar so slišali po radiu ali videli na televiziji. Kako jim pojasniti strašne dogodke? Kako jim razložiti katastrofalne novice, da zaradi njih ne bodo prestrašeni in imeli nočnih mor?

Kako otrok razume novico?

Strokovnjakinja Mary L. Gavin pravi, da so novice, ki jih slišimo na televiziji ali radiu, preberemo na svetovnem spletu, po navadi izobraževalne tudi za otroke. Težave pa nastanejo, ko vsebujejo nasilne in tragične zgodbe. Otroci se začnejo spraševati, ali se lahko naravna katastrofa, vojna, selitev, migracija ... zgodi tudi pri njih doma, njim.

Ne glede, ali gre za film ali zabavni program, novice so resnične. Toda odvisno od otrokove starosti ali zrelosti, kako jih bo razumel, ali bo ločil dejstva od izmišljenega. Ko otroci dopolnijo sedem ali osem let, jim je vse, kar vidijo na televiziji, resnično. Nekateri novico o streljanju, napadu, zmerjanju, izsiljevanju, migraciji … razumejo celo tako, da se to lahko pripeti njim, zato sprašujejo: ''Ali sem jaz naslednji? Se lahko to zgodi meni?''

Prav tako sprejmejo naravne katastrofe in naravna uničenja. Razmišljati začnejo o tem, da jim lahko poplava ali potres odnese dom, nekateri imajo zaradi tega celo nočne more.

Resnice toliko, kolikor je otrok zmore

Otroke je treba pomiriti, pregnati njihove strahove zaradi novic, pripravljeni morate biti na pravilno, obenem pa omejeno razlago informacij. ''To pomeni, da morate resnico podati v tolikšni meri, kolikor je za otroka pomembno. Govoriti morate resnico, kljub temu pa ste lahko nejasni. Ni treba razlagati več podrobnosti, kot otroka sploh zanima,'' pojasnjuje Mary L. Gavin. In nadaljuje, da je ob naravnih nesrečah in katastrofah pomembno, da otrokom pustijo, da izrazijo svoje strahove. Spodbudite jih, da na glas povedo, česa se bojijo. Pomagajte jim, da se soočijo s kakršnimi koli strahovi, ki so nastali na podlagi določene novice.

Dnevno razpravljajte o dogodkih

Toda o dogodkih po svetu in pri nas se ne pogovarjajte z otrokom samo takrat, ko se zgodi nekaj strašnega. Koristilo mu bo, da z njim dnevno razpravljate o tem, da mu dejansko pomagate razumeti prav vse. Postavite mu vprašanji: ''Kaj meniš o tem dogodku? Kako misliš, da se je to zgodilo?'' Tako boste spodbudili komunikacijo tudi o nekatastrofalnih in netragičnih novicah.

Določeno novico postavite v kontekst, razložite, da je en pripetljaj odvisen od drugega, včasih pa je tudi samostojen. Resnične zgodbe podprite s pogovorom o naravi, vplivu človeka nanjo, zemlji, vesolju, razvoju tehnologije, industriji, mestih … Pojasnite, da ob kakršnih koli nesrečah ljudje stopijo skupaj in si pomagajo, da takrat razne organizacije prizadetim nudijo hrano, oblačila in zatočišče.

 

Starši

(Foto: Profimedia)