dominvrt

Najbolj priljubljena slovenska imena

NOVICE
0
08.03.2016, 14:28

V Sloveniji je višje in visoko izobraženih več žensk kot moških, a zaslužijo manj. Ženske živijo bolj zdravo in dlje, a so zlasti v mlajših letih zelo kritične do svojega zunanjega videza. Slovenski mladostniki so v evropskem merilu nadpovprečno zadovoljni z življenjem, je razvidno iz publikacije, ki so jo predstavili na Statističnemu uradu RS.

Najbolj priljubljena slovenska imena

 

Novorojenček
Novorojenček/ FOTO: Thinkstock

Publikacija z naslovom Kako sva si različna primerja položaj žensk in moških v različnih življenjskih obdobjih.

Nika lahko pričakuje 84 let, Luka pa 78 let življenja

Dolgoletno povprečje med številom rojstev dečkov in deklic v Sloveniji je 106 dečkov na 100 deklic. Najbolj priljubljeno fantovsko ime je Luka, najbolj priljubljena dekliška imena pa so Nika, Eva, Lana, Lara in Sara. Deklica, rojena v letu 2014 v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo doživela starost 83,7 leta, deček pa 78 let. Najpogostejši vzrok smrti v lanskem letu je bila pri ženskah srčna odpoved, pri moški pa pljučni rak.

V starostni skupini 50-59 let so bili leta 2014 zaposleni vsaka druga ženska in dva od treh moških. Pri starosti 30-49 let se spola po odstotku nista bistveno razlikovala. Je pa povprečna bruto mesečna plača žensk v letu 2014 znašala 94,7 plače moških. Najpogostejši poklic med ženskami je bil poklic prodajalke, med moškimi pa poklic voznika.

Po izobrazbi se statistični podatki skozi leta spreminjajo. Še leta 1991 je bilo med višješolsko in visokošolsko izobraženimi več moških (10 odstotkov moških in osem odstotkov žensk), leta 2015 pa je bilo med njimi več žensk (25 odstotkov žensk in 18 odstotkov moških). Osnovnošolsko ali manj je danes izobraženih več žensk, srednješolsko pa več moških.

Povprečna ženska v Sloveniji v višino meri 165 centimetrov, moški 13 centimetrov več, povprečna teža žensk je 69, moških pa 85 kilogramov. Polovica žensk je normalno hranjenih, med moškimi je takšnih 36 odstotkov. Je pa kar 43 odstotkov moških čezmerno hranjenih in petina debelih. Med ženskami je čezmerno hranjenih 30 odstotkov, debelih pa 17 odstotkov. Bistveno več žensk tudi pogosto uživa sadje in zelenjavo, medtem ko kadi več moških kot žensk.

Veliko deklet meni o sebi, da so predebele

Bolj zdrav način življenja je na splošno značilen tudi za mlajše, ugotavlja statistični urad v posebnem razdelku, namenjenem najmlajšim, starim do 14 let. Dekleta pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot fantje, ti pa popijejo več energijskih pijač. Vsak dan med šolskim tednom je v letu 2014 zajtrkovala polovica 11-letnih deklic in dečkov, med 13-letniki pa je bilo deklet, ki zajtrkujejo, 39 odstotkov in jih je bilo manj kot fantov (45 odstotkov).
Dve tretjini otrok med šestim in 14. letom je normalno hranjenih. Podhranjenih je več deklic kot dečkov, debelih pa več dečkov kot deklic. Kljub temu več deklet kot dečkov meni, da so predebele. Da so nekoliko ali močno predebeli meni vsaka tretja 11-letnica in skoraj vsaka druga 13-letnica. Med dečki tako meni vsak četrti 11-letnik in vsak tretji 13-letnik.

Večina otrok v Sloveniji živi s staršema, ki sta poročena. Računalnik dnevno uporablja več dečkov kot deklic, slednje pa v večjem številu obiskujejo glasbene šole, izhaja iz podatkov statističnega urada.

Učiteljica
Učiteljica/ FOTO: Profimedia

Slovenski mladostniki v evropskem merilu nadpovprečno zadovoljni z življenjem

V starostni skupini 15-29 let je najpogostejše žensko ime Anja, med moškimi pa Rok. Slovenska Anja v višino meri 167 centimetrov, tehta 63 kilogramov in pri 15 letih lahko pričakuje še 69 let življenja. Slovenski Rok je visok 180 centimetrov, tehta 78 kilogramov in pri 15 letih lahko pričakuje še 63 let življenja.

V srednjo šolo so vključeni skoraj vsi mladostniki, a so dijakinje nekoliko uspešnejše. Študentk in nazadnje tudi diplomantk je več kot študentov oz. diplomantov. Medtem ko je delovno aktivnih več mladostnikov kot mladostnic, pa mladostnice prej zapustijo družino staršev, tudi poročijo se dve leti prej.

So pa tako eni kot drugi z življenjem po podatkih iz leta 2013 zadovoljni. Povprečna ocena zadovoljstva med mladimi je tako 7,8, kar je več kot znaša povprečje v vseh državah članicah EU (7,6). Tudi tu je zadovoljnih nekoliko več mladostnic kot mladostnikov, a je razlika majhna.

Med odraslimi in starejšimi najpogostejši imeni še vedno Marija in Franc

Starostna skupina od 30-64 let je v začetku leta 2015 predstavljala 51 odstotkov slovenskega prebivalstva. Prebivalcev te starosti je bilo 1.053.679, od tega 49 odstotkov žensk.

Žensk s terciarno izobrazbo je več kot moških s takšno izobrazbo. Kljub temu je delovno aktivnih manj žensk kot moških, več žensk pa opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega. Tudi upokojijo se dve leti pred moškimi.

V povprečju ženske zaslužijo manj kot moški, pri treh področjih dejavnosti pa jih vendarle prekašajo. To so bila v letu 2014 področje oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranja okolja, področje gradbeništva in področje prometa in skladiščenja.

V starostni skupini starejših od 65 let so bolje izobraženi moški kot ženske. Se pa ženske upokojijo prej in imajo nižjo pokojnino. Živijo dlje in tudi dlje časa prejemajo pokojnino. Med starejšimi v enočlanskih gospodinjstvih je več žensk kot moških, tudi med stanovalci domov za starejše in prejemniki dolgotrajne oskrbe so večinoma ženske.

Koliko imen in priimkov lahko daste otroku?

Človekovo ime ima pomemben vpliv na njegovo življenje in osebnost. Čeprav se zadnja leta tudi pri nas pojavljajo vsa mogoča imena, slovenska zakonodaja starše vendarle malce omejuje pri izbiri ...

Osebno ime vsakega človeka sestavljata ime in priimek. Otrokovo osebno ime je torej običajno sestavljeno iz dveh besed. Otrok se, na primer, ne more imenovati le Janez N. Prav tako ne morete izbrati za ime števnika. Na primer En Ali, lahko pa je obratno – Ali En, ker je beseda za priimek lahko števnik. Tudi v priimku ne sme biti števnik zapisan s številko, temveč z besedo. Ne morete zapisati Katarina I., lahko pa je Katarina Prva.

Na nekaj vprašanj o zakonskih omejitvah pri izbiri imena sta za Bibaleze.si odgovorila Sonja Sivec in Bojan Arh z Upravne enote Ljubljana – sektor za upravne notranje zadeve.

Ali otroku lahko starši podelijo več imen hkrati, na primer tri?

Otroku lahko starši določijo več imen, vendar pa lahko v pravnem prometu uporablja največ dve besedi za ime in največ dve besedi za priimek. Če starši določijo več kot dve besedi za ime oz. priimek, morajo podati izjavo o tem, kateri dve imeni oz. priimka bo otrok uporabljal v pravnem prometu.

Otroci dobivajo tudi vse več tujih imen; ali so lahko del imena tudi črke, ki jih ni v slovenski abecedi, kot so y, x, w?

Pri določitvi osebnega imena črke, ki ste jih navedli (y, x, w), ne predstavljajo ovire. Uporablja se izbor črk iz črkovnega nabora matičnega registra. Če pa bi želeli, da je otrokovo ime zapisano v drugi abecedi, na primer v kitajski pisavi, je to nemogoče. V Sloveniji se uporablja le izbor črk iz črkovnega nabora matičnega registra.

Če ima otrok enako ime kot njegov oče, na primer Janez Novak, lahko otrokovemu imenu dodamo Mlajši ?

Janez Novak Mlajši je ime, ki ga je možno določiti. Beseda Mlajši je v tem primeru eden izmed priimkov ali eno izmed imen, kakor se starši odločijo.

V porodnišnici se nekaj dni po rojstvu zglasi pooblaščena medicinska sestra, ki jo je država pooblastila in ji starša sporočita ime in priimek otroka. Kaj se zgodi, če tega ne storita že v porodnišnici oziroma če imena še nista izbrala?

Večinoma starši določijo osebno ime otroku že v porodnišnici. Kadar tega ne storijo, lahko pri kateri koli upravni enoti podajo izjavo o določitvi osebnega imena otroku.

Kaj pa se zgodi, če se starša ne moreta sporazumeti, kako bo ime njunemu otroku?

Osebno ime morajo starši otroku določiti in ga prijaviti upravni enoti najpozneje v 30 dneh od otrokovega rojstva. Če starša ne prijavita otrokovega osebnega imena v tem roku, ker se o tem ne moreta sporazumeti, jima pri sporazumni odločitvi pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med roditeljema odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev.

Je po vaših izkušnjah takih primerov malo ali veliko?

Primerov, da starši v 30 dneh svojemu otroku ne bi določili osebnega imena, v praksi ne beležimo.

Kaj pa, če otroku, ko bo starejši, ime ali priimek ne bo všeč?

Otroku lahko ime ali priimek spremenijo starši, ko pa je star devet let, mora v to privoliti tudi sam. Ko je polnoleten, pa seveda to lahko stori sam.

Novorojenček
Novorojenček/ FOTO: Thinkstock


 

Komentarji (0)

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.

Pogačnik po prejemu pojasnil sodnika manj ...
Llorente: Bil sem pos*an, mislil sem, da mi bodo ...
Po načrtnem napadu z jedko kislino in več kot 250 ...
Miha Vodičar: S Tanjo sva se super ujela, oprosti ...
13 stvari, ki jih vaše telo govori o vašem zdravju
MasterChef: Tako se pravilno pripravi pommes ...
Hlače, ki so zlomile Instagram, a pristajajo le ...
Seksi novinarka z globokim dekoltejem v zadrego ...
Vse, česar niste vedeli o carskem rezu
Policija opozarja: Ste v reži bankomata našli ...
Ne pozabite na ključno stvar pri gradnji hiše
V idiličnem naselju, streljaj iz Ljubljane, nove ...