Ljubka deklica Maddie, otroško 'miganje' v varnostnem sedežu in hit Bruna Marsa so dali fantastičen posnetek, dolg eno minuto. Objavil ga je dekličin stric Ethan in niti predstavljal si ni, da si ga bo ogledalo več kot 7 milijonov ljudi. Zagotovo vam bo pričaral nasmešek na obraz.

Štiriletna Claire Ryann je skupaj z očkom zapela You've Got A Friend In Me. Na YouTubu imata 4 milijone ogledov, na Facebooku 95 milijonov, pozitivni komentarji pa kar dežujejo

Kakšno vlogo igra glasba v otrokovem življenju, kako lahko vpliva na njegovo počutje in razvoj? Seveda ne govorimo o kateri koli zvrsti, temveč o glasbi, ki je primerna prav za otroke. Zato jo moramo znati izbrati in tako neizčrpno bogat svet zvokov približati našemu otroku ter njeno terapevtsko moč izkoristi v kar največji možni meri, tudi zaradi otrokovega razvoja. Z odgovori nam je na pomoč priskočila Vida Celarec, profesorica muzikologije in psihoterapevtka.

Zakaj ima zvok takšno moč?

Zvok ne deluje le na naša ušesa, ampak tudi na naše celotno telo. Oddaja namreč vibracije, ki jih lahko dokazano občutimo, če se dotaknemo trupa kitare, na katero igramo.

Kakšne zvrsti glasbe so za majhne otroke primerne?

Zvrst ni toliko pomembna, saj se v vsaki zvrsti najde dobra skladba. Bolj je pomembno, da so skladbe kratke, enostavne, na razpolago imamo otroške pesmi našega znanega, danes že pokojnega skladatelja Janeza Bitenca, ki jih lahko najdemo na številnih zgoščenkah in so nekatere že ponarodele.

Bi morali biti pri majhnih otrocih selektivni pri izbiranju zvrsti glasbe, ki naj jo poslušajo?

Prav gotovo. In to že prav na začetku. Ko je še v trebuhu, ni vseeno, kakšno glasbo posluša njegova mamica. Nikakor to ne sme biti agresivna glasba niti ne komercialni pop. Na žalost so starši in nekateri vzgojitelji v vrtcih nekritični in dajo poslušati otrokom nekakovosttne, začasno priljubljene plehke popevke. Morali bi poslušati dobro glasbo, ki ima seveda prostor skoraj v vseh zvrsteh, samo bolj kritični bi morali biti pri njenem izbiranju.

Vrtec

(Foto: Profimedia)

Kakšna je terapevtska moč glasbe?

Mnogovrstna. Pomirja, vzpodbuja, tolaži, odpira skrite "predalčke" v naši notranjosti, celi čustvene in duševne rane ... Ker se z muzikoterapijo ukvarjam že 38 let, imam zelo pozitivne izkušnje z njenim terapevtskim učinkom. Seveda pa vsaka glasba ni za terapijo, izbrati jo mora izkušen muzikoterapevt. Izbira je odvisna tudi od počutja posameznika, pri bolnikih je pomembna njihova diagnoza in od namena, ki ga želimo doseči. Prav gotovo ne bomo iste glasbe predvajali nekomu, ki je žalosten in tistemu, ki je vesel.

Ali stik z glasbo v zgodnjem otroštvu pomeni tudi razvijanje čuta zanjo?

Prav imate. Čim prej bo otrok poslušal dobro glasbo, kot sem rekla, že v materinem trebuhu, prej bo razvil pravi čut zanjo in jo bo lahko v svojem življenju imel za dobro prijateljico in sopotnico.

Kakšno vlogo lahko glasba igra pri vzpostavljanju spalne rutine pri otrocih?

Če tako pomirjajočo glasbo ponavljamo vedno ob enakem času, potem se vzpostavi pogojni refleks: ker je torej mirna in počasna glasba uspavala enkrat ali večkrat, se bo otrok vedno umiril in zaspal, kadar koli bo to glasbo poslušal.

Med preizkušene metode pomirjanja otroka spadajo tudi nežne uspavanke, pravljice, v katerih se besedilo prepleta z glasbo. Na kakšen način te pripomorejo k boljšemu razvoju otroka že v njegovih najnežnejših letih?

Najprej otroka take pesmice sproščajo, ker so nežne, torej niti glasne niti hitre. Počasna in tiha glasba namreč deluje na naše počutje pomirjevalno. Otroci pa so še bolj dovzetni za glasbo, predvsem na njen ritem. Prvi organ, ki se razvije pri otroku že v 4. mesecu nosečnosti, je uho. Otročiček je torej že zelo zgodaj izpostavljen zvokom, predvsem materinemu glasu. Prav zato je pomembno, kaj mamica posluša že v nosečnosti in kakšno je njeno čustveno stanje, ki vpliva na glasbo njenega glasu. Njen otročiček lahko tako že zelo zgodaj sprejema pozitivne zvočne dražljaje, ki vplivajo tudi na njegove možgane.

Zakaj so ravno uspavanke tako posebne?

Uspavanke so posebna zvrst v glasbi. So počasnega ritma, kar pomirja in vpliva na srčni utrip. Melodija je zelo spevna, toni se ponavljajo, refren ne izstopa, ampak se vkljaplja v celotno skladbo brez dodatnih sprememb. Harmonija je ponavadi v duru, kar pomeni, da je pesem svetla, ne žalostna, saj mol ponavadi vpliva bolj temno, harmonije so preproste in ponavljajoče.

Kako lahko starši glasbo še vključijo v otrokovo življenje?

Na vsak način tudi pri zbujanju. V normalnih okoliščinah otroka nikoli ne zbudimo s hrupom, zlasti ne budilke, ampak je zelo primerno, da ga zbudimo s podobno glasbo, kot jo je poslušal pred spanjem. Seveda pa moramo začeti z najnižjo glasnostjo, ki jo potem počasi večamo. Dobro je tudi, da ob poslušanju pravljic posluša primerno glasbo v ozadju. Če pa mama ali oče pojeta z njim, pa je to najbolje, saj živa glasba učinkuje veliko hitreje in globlje.

Kaj bi tudi staršem, ki glasbi ne posvečajo takšnega pomena, svetovali pri vključevanju glasbe v otroški vsakdan?

Naj jo v otrokovo življenje vključujejo pred spanjem, pri zbujanju pa tudi drugače. Naj posluša otroške pesmice, ob katerih bo prav gotovo migal po ritmu, saj vsi otroci imajo izreden posluh za ritem, ali celo pel zraven. Idealno je, da tudi mati poje, četudi nima posluha. Njen glas je najlepša glasba za njenega otroka. Ob njem se počuti varnega in ljubljenega. Priporočam tudi poskočne ritme, ob katerih lahko otrok pleše.

Deklica z orglicami

(Foto: iStockphoto)

Ali visoko strukturirana glasba, predvsem klasična, resnično vpliva na razvoj možganov, ali, nekateri pravijo, celo inteligentnosti?

Seveda, to je bilo že večkrat dokazano .V najnovejši knjigi Mozart za otroke avtorja Dona Campbella je natančno opisano, kako glasba deluje in zakaj. Otroci, ki so poslušali določene skladbe Mozarta, so prej shodili, lažje so se učili in razvili večjo čustveno inteligenco.

V čem je razlika med glasbo, ki jo poslušajo otroci in glasbo, ki jo poslušajo odrasli?

To je vprašanje, ki bi zahtevalo daljši odgovor, saj vsi otroci niso enaki in tudi odrasli poslušamo različno glasbo, pač tako, ki nam je všeč. Žal morajo otroci, predvsem majhni, velikokrat poslušati tisto glasbo, ki jo poslušajo njihovi bližnji in nimajo svobodne izbire, kot jo imamo mi odrasli. Na kratko pa bi lahko rekla, da je glavna razlika med glasbo, ki jo poslušajo odrasli in glasbo, ki bi jo naj poslušali otroci v tem, da je otrokom bližja preprostost melodije, ritma in harmonije in imajo radi besedila, ki jih razumejo in ki opisujejo živali ali njihovo vsakdanje življenje.

Nekateri starši otroke vpišejo tudi v glasbeno šolo. V čem je prednost tega?

Če ima otrok talent za glasbo, je prav, da ga čim prej vpišemo v glasbeno šolo. Žal pa nekateri starši mislijo, da je to nujno, ker je to stvar prestiža. Prednost glasbene šole je seveda v strokovnem vodenju in vzgojnem momentu. Je pa zelo pomembno, kakšen pedagog dobi 'v roke' začetnika, saj je od tega odvisno, kako bo napredoval.

V čem je razlika na odzivanje glasbe pri tistih otrocih, ki so z njo v stiku že od malega in tistimi, ki ji nikoli niso posvečali posebne pozornosti?

Med prvimi in drugimi je velika razlika. Otroci, ki rastejo ob glasbi, ali se učijo kakšnega inštrumenta, lahko na vseh področjih svojega razvoja prehitevajo druge, ne samo da prej spregovorijo. To so potrdile številne znanstvene raziskave.