Osnovna težava centrov za socialno delo v Sloveniji je katastrofalna kadrovska situacija, kajti v vseh 62 centrih je zaposlenih le 1200 strokovnih delavcev, primanjkuje jih med 200 in 300, je Radonjić poudaril na današnji novinarski konferenci. Dodal je, da so plače v socialnem varstvu med najnižjimi v javnem sektorju. Po deležu zaposlenih v socialnem varstvu Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU.

"Po deležu zaposlenih na 100.000 prebivalcev dosegamo le 42 odstotkov povprečja EU. V Sloveniji je na 100.000 prebivalcev zaposlenih 772 strokovnih delavcev, v EU 1851," je opozoril.

Ob tem je opozoril na plače v socialnem varstvu, ki so "najnižje v celotnem javnem sektorju". Kot je pojasnil, znaša plača strokovnega delavca z univerzitetno izobrazbo na začetku kariere nekaj čez 900 evrov neto (30. plačni razred).

"Na dan stavke bomo v centrih obravnavali le najnujnejše primere, vlog ne bomo sprejemali, zato vse naše stranke naprošamo, naj se, če je to le možno, v centrih zglasijo drugi dan. Izvajali bomo prvo socialno pomoč in presodili, ali se lahko storitev preloži na kasnejši čas," je povedal Radonjić in dodal, da bodo v skladu z zakonom o stavki zagotovili "minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja".

Uradnik s stranko

(Foto: Thinkstock)

Uporabniki lahko na dan stavke vse vloge pošljejo po redni ali elektronski pošti, ali pa jih osebno vložijo dan po stavki. V centrih za socialno delo strank na dan stavke ne bodo sprejemali, piše v zapisniku sestanka predstavnikov sindikata in ministrstva. Vse socialnovarstvene programe, kot so krizna namestitev, materinski domovi in interventna služba, bodo izvajali v celoti.

Predsednik sindikata je sicer opozoril, da je problematika v centrih za socialno delo veliko širša, kot jo zajemajo tokratne stavkovne zahteve. Leta nevlaganja in stihije na tem področju so namreč po njegovih trditvah privedle do takšnega stanja, da se dela v "nemogočih pogojih dela".

"V takšnih pogojih strokovni delavci v centrih za socialno delo le stežka kakovostno opravljajo svoje delo, odločbe in s tem socialni prejemki zamujajo, svetovalno delo velikokrat opravljajo pospešeno, zaradi preobremenjenosti je veliko bolniških odsotnosti in tudi direktorji centrov v takšnih pogojih zelo težko organizirajo nemoten potek delovnega procesa," je bil jasen Radonjić.

Tudi načrtovana reorganizacija centrov za socialno delo v Sloveniji brez občutne kadrovske izboljšave po njegovem prepričanju ne bo zagotovila takšnih delovnih pogojev, v katerih bi strokovni delavci lahko kakovostno opravljali svoje delo.

Kot je še povedal, v sindikatu želijo doseči "primerljivost s primerljivimi poklici". Pri delovnih mestih nad 26. plačnim razredom pričakujejo dvig za tri do štiri plačne razrede, za delovna mesta do 26. plačnega razreda pa zahtevajo dvig za dva plačna razreda.