Pečene krvavice

(Foto: E plus)

Na Slovenskem so za jedilnik pustnega časa značilne krvavice in drugi mesni izdelki, ki jih pripravijo med kolinami, kot prilogo pa dodajo repo in krompir, je za STA dejala etnologinja Monika Simonič Roškar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Na določenih območjih so znane različice posamezne jedi iz svinskega mesa in repe. Tako so denimo na območju Podlehnika v Halozah za pusta kuhali krhlenko – na krhlje ali kocke narezano repo in svinjsko glavo. Pazili so, da repa ni prekipela čez lonec, ker bi sicer to po ljudskem verovanju pomenilo, da bo dež poleti namočil pokošeno travo ali pa bo ujel kopače pri delu v vinogradu, je povedala Simonič Roškarjeva.

Jedilnik na debeli četrtek, ki je na Dolenjskem znan tudi kot tolsti četrtek, sestavljajo mastne jedi, tudi svinjina in ocvirkovka, torej potica z nadevom iz ocvirkov.

V Tržiču na Gorenjskem so kovaški in usnjarski mojstri svojim pomočnikom na debeli četrtek priredili večerjo, ki so jo imenovali živa bresa.

Za otroke v bližini Radovljice na Gorenjskem pa je bila živa bresa izmišljen ženski lik, zelo debela ženska, o kateri so otrokom govorili, da na debeli četrtek teka naokrog. Medtem ko so jo otroci zaman iskali, so jim odrasli pojedli najboljše kose mesa. Besedo živa bresa, ki v furlanskem narečju pomeni debeli četrtek, so na Gorenjsko prinesli furlanski priseljenci.

Pustne prireditve bodo sicer enega od vrhuncev doživele konec tedna z različnimi povorkami. Največja povorka bo v nedeljo v okviru 56. kurentovanja na Ptuju.