Čeprav je šolstvo pomembno področje, se na njem najbrž ne bodo lomila kopja niti padale kampanje letošnjih kandidatk in kandidatov za stolček predsednika republike.

Je pa tokratni boj za ta pomemben položaj morda s stališča šolstva toliko bolj zanimiv zato, ker je ena od kandidatk ministrica za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport, ki ima v rokah vsaj nekaj platna, o velikosti škarij bi sicer lahko razpravljali. 

Vprašanj, ki terjajo odgovore, je precej, saj je vsaj toliko tudi nezadovoljstva, ki veje na plan s strani pedagogov, drugih strokovnjakov s področja šolstva, nemalo pripomb na slovenski šolski sistem imajo tudi starši.

Visoke cene učbenikov, preobremenjenost učencev in dijakov, teorija, h kateri je nagnjeno visoko šolstvo ter posledično premalo praktičnega znanja, s katerim pridejo mladi z diplomo v roki na trg delovne sile. Problematika mladih, ki "bežijo" v tujino, namesto da bi njihovo znanje in elan uporabili v domačem okolju in ne nazadnje, pomanjkanje denarja v šolstvu. To je zgolj nekaj pomembnih tematik, do katerih bi moral zavzeti stališče tudi (novi) predsednik republike.

Šola

Učenci so preobremenjeni z balastom, je večkrat slišati v javnosti. (Foto: iStock)

Kako kvalitetna je slovenska šola in ali je vse odvisno res le od denarja?

Ko sem mlado pedagoginjo, ki je šele dobro stopila na učiteljsko pot, pred časom vprašala, ali se ji zdi slovenski šolski sistem dober, je odgovorila pozitivno. In podobno so se odzvali tudi kandidati za predsedniški stolček.

"Slovenska šola je sama po sebi dobra, vendar je premalo poudarka na vsebinah, ki so povezane z narodno zavednostjo, in premalo poudarka na usmerjanju mladih za nadaljnje izobraževanje. Pri tem bi morali z roko v roki delovati šolsko in gospodarsko ministrstvo ter predstavniki gospodarstva. Na koncu procesa imamo v Sloveniji veliko kakovostno in visoko izobraženih nezaposljivih mladih ljudi, na drugi strani pa mnogo deficitarnih poklicev, za katere morajo podjetja sama izobraziti kader," je na vprašanje o kvaliteti našega šolstva odgovorila Suzana Lara Krause.

Angelca Likovič, nekdanja ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani ter med junijem in decembrom leta 2000 tudi državna sekretarka na šolskem ministrstvu, ima o slovenskem šolskem sistemu podobno (dobro) mnenje: "Žal pa peša vzgojni vidik. Vedenje. Tukaj je gotovo treba ponovno vpeljati ocenjevanje vedenja. Premalo je gibanja v šolskem času, zato so naši otroci čedalje bolj motorično, fizično, kondicijsko otopeli, kar je zelo slabo in se bo odražalo na njihovem zdravju, sčasoma pa tudi na drugih sposobnostih, saj telo in duh, pamet, psiha, funkcionirajo kot celota. Univerzitetno izobraževanje je odtujeno od realnih potreb gospodarstva. Tukaj so nujne spremembe. Prav tako je treba bolj spodbujati vpis na poklicne šole."

Vprašanja smo poslali vsem predsedniškim kandidatom. Andrej Šiško nanje ni odgovoril.

Aktualna ministrica za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport Maja Makovec Brenčič je odgovorila, da je slovenski šolski sistem dober, pa tudi širše prepoznan v mednarodnem okolju, na kar kažejo dvig bralne pismenosti ter rezultati mednarodnih raziskav. "Seveda je vedno priložnost tudi za izboljšave, izpopolnjevanje kakovosti, za drugačne prijeme. Imamo odlične učiteljice in učitelje, a jim moramo omogočati pridobivanje novih znanj in tistih kompetenc, ki jih terja razvoj družbe. Na ministrstvu zato dajemo velik poudarek inovativnemu, odprtemu učnemu okolju. Znotraj tega bodo učitelji lahko razvijali različne metode in pristope, se povezovali z lokalnim okoljem, nevladnimi organizacijami, podjetji in razvijali dodatne spretnosti in znanja otrok."

Da bi se dalo šolstvo še izboljšati, pravi Boris Popovič, prepočasi se namreč prilagaja potrebam časa. Ravnateljem in učiteljem se pušča premalo avtonomije, dodaja Popovič in še: "Na splošno bi morali biti programi bolj uporabno naravnani, saj se preveč poudarja teorija in količina snovi, premalo pa dejansko razumevanje tematik in uporabna vrednost osvojenega znanja. Prav tako v šolskem okolju pogrešam spodbujanje talentov in sposobnosti pri posameznikih. V tujini otroci že zelo zgodaj začnejo s projektnim delom, pri nas pa otroci za projekt slišijo šele, ko iščejo prvo zaposlitev."

Ali se slovenska šola prilagaja potrebam časa in od česa je po njegovem mnenju odvisno kakovostno šolstvo, smo vprašali tudi Marjana Šarca, ki je opozarja, da se kadra ne ceni dovolj in da se ne prilagajamo dovolj hitro zahtevam časa. Kot dober šolski model je Šarec ponudil Finsko: "Treba je poudarjati in živeti enakost, saj je pri tako majhnem narodu vsak otrok pomemben. Naše javno šolstvo bo napredovalo, ko bo namenjenih dovolj sredstev za njegovo delovanje, opremo, ko bodo učitelji primerno plačani za svoje delo, ko se jim bodo nudila ustrezna dodatna izobraževanja in dopustilo več avtonomije ter bo imela prav vsaka javna šola, ne glede na katerem koncu Slovenije je, enake pogoje za izvajanje izobraževalnega procesa," je povedal.

Borut Pahor pravi, da je slovenska šola dobra, kakovostna in dostopna, a da ta kakovost pade oziroma obstane pri - učitelju. "Zato morajo biti učitelji visoko motivirani. Le motiviran učitelj bo učencem lahko posredoval znanje in veščine, ki bodo omogočali prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam. Le tak učitelj lahko v učencih razvije potencial za to, da bodo te okoliščine spreminjali. Dobra šola je šola, ki se okolju ne le prilagaja, ampak ga v precejšnji meri tudi sooblikuje."

Ljudmila Novak ne vidi le dobrega. Opozarja, da je sistem zastarel, tog in se ne prilagaja potrebam časa: "Učitelji so vedno bolj obremenjeni z birokracijo, namesto da bi se v polnosti posvetili pedagoškemu procesu. Sistem jim jemlje možnosti za učinkovito vzpostavljanje avtoritete v razredih, kar se kaže v vedno večjem poseganju staršev v pedagoški proces. Kvalitetni izobraževalni sistem mora biti naravnan na doseganje ključnih kompetenc, kot so reševanje problemov, kritično razmišljanje, sodelovanje, komunikacija, inovativnost in samoregulacija."

Na vprašanje, ali se slovensko šolstvo prilagaja potrebam časa, je kandidatka Romana Tomc odgovorila nikalno: "Imamo veliko mladih, ki se izseljujejo in veliko mladih, ki zaposlitve ne dobijo na svojem področju, če jo sploh dobijo. Kvalitetno šolstvo bi po mojem mnenju moralo temeljiti na znanju. Ne na birokraciji, na prerekanju, katere učbenike in delovne zvezke bo uporabljal posamezen učitelj. Dober šolski sistem reproducira osebe z uporabnim znanjem,« je dejala.

Učenci

Slovenska javna šola je dobra, so si bolj ali manj enotni kandidati za predsednika republike. (Foto: iStock)

Učbeniki - (pre)dragi, nepotrebni, odvečni. Kje so rešitve?

Problematika učbenikov in delovnih zvezkov je na dnevnem redu že zadnjih nekaj let. Starši se pritožujejo, da otroci gradiva ne uporabljajo, a ga vendarle morajo imeti, ob koncu šolskega leta tako v torbah ostanejo napol popisana gradiva. Kje bi morali poiskati rešitve za to, glede na to, da se razprave začnejo vsakega 1. septembra in čez dober mesec nato tudi končajo brez zaključka?

"Problem učbenikov je v osnovi ta, da jih je na izbiro preveč. Učitelji po lastni presoji določijo, katerega bodo učenci uporabljali. Kljub temu, da se vedno znova poudarja, da je osnova šola obvezna in brezplačna, kot mati dobro vem, da ni tako. V šolah se vedno bolj uveljavljajo učbeniški skladi in menim, da je to edina prava pot tudi za naprej," odgovarja Suzana Lara Krause.

Angelca Likovič bi se s to problematiko kot predsednica spopadla tako, da bi dala več pozornosti lepopisu in pisanju v navadne zvezke, zanjo so delovni pač zgolj potuha: "Kaj je lažje kot reči otrokom, naredite naloge od 1 do 5? In si kot učitelj vse opravil. Čemu so namenjene naloge? V prvi vrsti temu, da se vzpostavijo delovne navade in utrjuje snov. Delovni zvezki so pa kot stripi, kjer otrok na vsaki strani napiše nekaj številk in črk. To je tudi ekološko sporno. Da ne govorim, da so zaradi tega šolske torbe pretežke in otrokom uničujejo hrbtenico. Zgrozim se, ko potežkam te otroške torbe."

Ministrica Makovec Brenčičeva se s to problematiko spopada že dlje časa, trdi pa, da je ključna prvina učbeniške politike kakovost in da mora tako tudi ostati: "Šole so odgovorne za zagotavljanje veljavnosti učbenikov in načrtovanje dolgoročne učbeniške politike. Omogočili smo, da šole po novem avtonomno razpolagajo s prejetimi sredstvi (preračunanimi glede na število učenk in učencev). Vsako leto bodo šole tako prejele sredstva za obnovo učbeniškega sklada, pri čemer se lahko avtonomno odločajo o dinamiki menjave učbeniških gradiv. Obenem pa morajo šole zagotoviti tudi nakup učbeniškega gradiva za prvošolčke."

Koprski župan Popovič rešitve vidi v debirokratizaciji šolskega sistema. "Znanje namreč ni odvisno od tega, kako težke torbe bodo šolarji nosili in od katerih založnikov bodo starši kupovali gradivo, temveč od tega, ali bodo pedagogi in učitelji uspeli to znanje na pravi način predstaviti in prenesti."

Delovni zvezki so zgolj pokazatelj, da so otroci v šoli soočeni s preveč faktografskega učenja in premalo praktičnimi znanji, je oster Marjan Šarec. "Menim, da delovnih zvezkov otroci v taki meri ne potrebujejo. Vedno znova se kaže, da otroci delovne zvezke imajo, potem pa teh niti ne uporabljajo. Otroci potrebujejo veliko praktičnih izkušenj, izkustveno učenje, učenje v naravnem okolju, manj mehanskega učenja in faktografije. To kažejo vse raziskave, predvsem pa nam to kaže življenje.

Rešitve glede učbeniške problematike bi v šoli sami iskal Borut Pahor: "Tam imamo avtonomnega in opolnomočenega učitelja, ki - tako razumem - mora vedeti, kako bo pouk izvedel. Pristojno ministrstvo pa mu mora pri tem nuditi ustrezno oporo."

Ljudmila Novak opozarja, da so učbeniki za starše dragi in izpostavi še eno pereče vprašanje - da namreč tudi javna šola nikakor ni brezplačna, kakršna bi morala biti: "Rešitev vidim v posegu pristojne ministrice, ki naj prevzame odgovornost za jasen dogovor vseh prizadetih in preseka ta gordijski vozel."

Tudi Romana Tomc pravi, da vseh razprav okrog te problematike ne razume in da se ji včasih zazdi, da se odvijajo zgolj zaradi založnikov in piscev učbenikov. "Vsi bi morali strmeti k istemu cilju, da otroke čim več naučimo," je dodala.

Dijaki

Ostra debata se suče tudi okoli financiranja zasebnih osnovnih šol pri nas. Kako so se opredelili kandidati? (Foto: iStock)

Je zasebno šolstvo grožnja javnemu šolskemu sistemu ali dobrodošla vzpodbuda?

Po letu 2014, ko je ustavno sodišče vladi naložilo, naj uredi financiranje zasebnih osnovnih šol pri nas, saj da je zakonska ureditev financiranja neustavna, rešitve še ni na vidiku. Koalicija je namreč pri tej točki razdeljena, zato ji do dogovora še ni uspelo priti. Kako so torej kandidati (ne)opredeljeni glede polemike o financiranju zasebnih osnovnih šol pri nas?

"Zasebnega šolstva ne vidim kot grožnje javnemu. Si je pa treba prizadevati za to, da bodo znanje in sposobnosti otrok, pridobljeni v enem ali drugem sistemu šolanja primerljivi," je povedala Suzana Lara Krause.

Likovičeva smatra vsako konkurenco kot dobro. "Da ne boste mislili, da hodijo v cerkvene šole in vrtce samo otroci vernih staršev. Vsaj tretjina jih ne hodi v cerkev. Neenako financiranje zasebnih in državnih šol je diskriminacija otrok."

Odgovor Makovec Brenčičeve je naklonjen zasebnemu šolstvu, a z nekaterimi varovali: "Ob javnem šolstvu pripuščamo tudi zasebno, ki v šolski prostor vnaša drugačne pristope in metode. S tem omogočamo izbirnost in različnost. Smo pa dolžni spoštovati odločbo ustavnega sodišča, obenem pa za ohranitev kakovosti šolstva vnesti ustrezna varovala."

Da je potrebno na zasebno šolstvo gledati kot na priložnost in dodano vrednost obstoječega sistema, pravi Popovič. "Sam v tem vidim spodbudo tudi za javno šolstvo, ki mora postati še bolj učinkovito."

Marjan Šarec bi želel, da država prednostno podpira javno šolstvo, saj vsi otroci pač nimajo dostopa do zasebnih šol, kar je pravzaprav ključ do težav. "Javne šole sprejemajo prav vsakogar in prav je tako. Zato sem zagovornik kakovostnega javnega šolstva, saj le tako lahko omogočimo enake možnosti otrok. So pa zasebne šole dejstvo, mimo katerega ne moremo. Sam striktno ločim med javnim in zasebnim, kot pri zdravstvu. Takrat, ko se pokaže potreba po zasebni šoli, na primer fakulteti, ker javna tega ne zagotavlja, se lahko podeli koncesija."

Aktualni predsednik Pahor ne verjame v antagonističen način razumevanja razmerja med javnim in zasebnim šolstvom. Bi pa bilo lahko okolje za razvoj zasebnega šolstva bolj odprto, v primerjavi z drugimi evropskimi državami imamo razmeroma nizek delež zasebnih šol znotraj celote. "Menim, da mora država prvenstveno skrbeti za sistem kakovostnega in dostopnega javnega šolstva. V kolikor pa imajo ljudje potrebe in želje po obiskovanju zasebnih šol, morajo tudi te imeti možnost nastanka in delovanja."

Tudi Novakova bi pustila nekaj prostora zasebnim osnovnim šolam, saj taka pobuda bogati šolski prostor in predvsem spodbuja, motivira tudi javne šole k delu na višjem nivoju. "Javno šolstvo kar kriči po spremembah sistema in tu lahko od zasebnega prenese veliko dobrih praks v svoje delo. Kar bo dobro tako za učence, kot učitelje."

In podobnega mnenja je Romana Tomc, ki tako kot Likovičeva vsako konkurenco vidi kot dobro in zasebnega šolstva nikakor ne dojema kot grožnjo.

Soočenje