Poleg zakonodaje je podlaga za pravice in dolžnosti učencev v šoli konvencija o otrokovih pravicah, šole pa jih konkretneje opredelijo v svojih vzgojnih načrtih in šolskih pravilih, kjer predvidijo tudi sankcije. Načeloma so si šole zelo podobne pri teh določilih in se razlikujejo pri podrobnostih, večja odstopanja pa so v doslednem izvajanju, je za STA pojasnila predsednica Učiteljskega združenja Slovenije Metka Zorec.

Otroci v šoli

(Foto: iStock)

Zorčeva, ki poučuje na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, je med dolžnostmi učencev med drugim naštela pravočasno prihajanje k pouku, pripravljanje na preverjanje znanja in opravljanje šolskega dela. Z domačimi nalogami so po besedah Zorčeve v šoli težave, tudi ravnatelj omenjene šole Marjan Gorup je omenil trend upadanja opravljenih domačih nalog, ki je po njegovem mnenju povezan tudi z zakonsko določbo, po kateri se domačih nalog ne sme ocenjevati.

Tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije menijo, da so med dolžnostmi najpogosteje opuščene tiste, vezane na delo za šolo, pa tudi tiste glede obnašanja, ki ne škoduje drugim, ter prizadevanja za strpno in konstruktivno komunikacijo.

Kot je opozorila Zorčeva, je s seganjem v besedo veliko težav, pa tudi z bontonom v jedilnici. Med dolžnostmi učencev je naštela tudi skrb za varno in čisto okolje in urejenost učilnic, skrbno ravnanje s šolskim inventarjem in knjigami iz učbeniškega sklada.

Po njenih besedah se dogaja tudi, da učenci zlorabljajo pravico za bolniško odsotnost v času testov in spraševanja. Sicer je med pravicami učencev Zorčeva omenila tudi pravice do pridobivanja kakovostnega znanja, pomoči ali nasveta, kadar ju potrebujejo, do razumevanja posameznikove posebnosti, do varnega učnega okolja in do povratne informacije o šolskem delu.

V zvezi aktivov svetov staršev so med najpogostejšimi kršitvami izpostavili pravico do kakovostnega izobraževanja za vse otroke ne glede na to, v kateri šoli so, in "pravico otroka, da je otrok", da ima torej dovolj možnosti za igranje in da ne odrašča v preveč storilnostno naravnanem okolju.

Pravice in dolžnosti imajo tudi starši. Ti v času pouka ne smejo motiti dela učitelja in učencev ter vstopati v razred, med drugim morajo poskrbeti za opravičevanje odsotnosti otrok ter sodelovati z učitelji in vodstvom šole, je navedla Zorčeva. Obenem je, kot je dodala, sodelovanje s šolo tudi pravica staršev, ki morajo biti v šoli vedno dobrodošli na roditeljskih sestankih, govorilnih urah in drugih aktivnostih.

Kot meni Zorčeva, je na šolah opaziti več pravic na strani otrok in staršev, kot smo jih bili vajeni nekoč. Učenci svoje pravice po njenih navedbah tudi poznajo in jih spretno zagovarjajo, s čimer ni nič narobe. "Pride pa do težav takrat, ko se v zagovarjanje pravic svojega otroka vključijo še starši, ki pravice ali napačno razumejo ali pa jih postavijo pred dolžnosti," je pojasnila.

Večina staršev je sicer po njenih besedah razumna in argumentirane šolske zahteve podpre. "Je pa v šolah vedno več merjenja moči med vodstvi šol in starši, saj nas današnja družba z vsakim dnem bolj navaja na to, da lahko povemo in objavimo svoje mnenje, všečkamo ali ne mnenja drugih, anonimno hvalimo ali žalimo. Ta vseprisotna in izrojena demokracija povzroča šolam marsikakšen zaplet, ki ga rešujejo bolje tiste šole, kjer je prisotna zdrava kmečka pamet," je pojasnila Zorčeva.

Učiteljica, mama in otrok

(Foto: Thinkstock)

Med drugim je omenila primere izsiljevanja zaradi ocen, ki sicer niso pogosti, se pa pojavljajo predvsem v zadnjem triletju. Učenci si namreč z boljšimi ocenami poskušajo zvišati seštevek točk za vpis v srednjo šolo, tako denimo za boljše ocene grozijo z inšpekcijo ali opravljanjem izpita pred komisijo.

Učenci in njihovi starši tako posegajo v strokovno avtonomijo učitelja, ki je po mnenju Zorčeve na prvem mestu med pravicami učiteljev. Poleg drugih pravic pa bi morali imeti dobri učitelji tudi pravico do nagrade in izplačila delovne uspešnosti, kar so ukinili, je opozorila.

Dolžnost učitelja pa je po njenih besedah, da s svojim delovanjem in vedenjem služi kot zgled, skrbi za svojo strokovnost, spremlja novosti in jih selektivno vnaša v pouk. "Učitelj ne sme ostati v času, ko je sam hodil v šolo, pač pa se mora stalno prilagajati potrebam okolja. Prav tako mora razvijati kritično mišljenje, da učenci razmišljajo in argumentirajo s svojo glavo," meni Zorčeva. Ob tem mora učitelj po njenih besedah skrbeti tudi za posameznega učenca, tako za učno šibkejše kot za nadarjene, prav tako pa mora učence pravično ocenjevati in imeti ničelno toleranco do nasilja.

"Učitelji težko kršimo svoje osnovne dolžnosti, saj so pod drobnogledom tako kolegov, vodstva in inšpektorata za šolstvo, kakor tudi staršev in učencev," je še pojasnila Zorčeva in opozorila tudi na vse več birokratskega dela v šolah.

Pregled pravic in dolžnosti učiteljev bodo sicer po njenih navedbah zbrali v etičnem kodeksu učiteljev, ki ga pripravljajo v Učiteljskem združenju Slovenije in bo predvidoma končan do konca prihajajočega šolskega leta.