Janez Logar

Janez Logar, zakonski in družinski terapevt (Foto: osebni arhiv)

Kako ostati vključen v šolske obveznosti?

Otrok pravi: »Mami in oči, dobil sem slabo oceno. Imamo problem!« Starši zelo pogosto to vzamemo zares in pričnemo kovati načrt za izboljšanje situacije. Zaženemo paniko, prepričujemo otroka, obiščemo učiteljico in tuhtamo, kaj storiti. Koristneje je takoj reči: »Dragi sine, ni res, kar praviš. Problem imaš ti. Šola je tvoja odgovornost, slabe in dobre ocene so tvoja stvar. Jaz ti bom omogočil, da se boš lahko učil. Sedaj pa povej, kaj boš storil.«

Pet znakov, ki nakazujejo, da ima vaš najstnik težave

Ko začne otrok obiskovati višje razrede osnovne šole, srednje šole, se starševska pomoč pri učenju zmanjša. Pri čem pa so lahko še vedno vključeni?

Starševska pomoč pri otrokovih šolskih obveznostih naj bo od samega začetka šolanja le pomoč in spodbujanje. Strokovno poučevanje bodo uredili naši otroci v šoli z učitelji. Tudi domače naloge jih v šoli naučijo delati. Mi jih le spremljajmo, kako napredujejo. Nikakor pa ne delajmo nalog in šolskih obveznosti namesto njih. S tem jim bomo odvzeli njihovo lastno zadovoljstvo. Vedno znova in znova je koristno, da starši povprašamo otroke: »Zakaj hodiš v šolo, čigava odgovornost so tvoje ocene, kako ti gre v šoli, kje potrebuješ mojo pomoč in predvsem, kaj boš ti storil za svoje znanje in za svoje ocene.« Še posebno v zadnji triadi osnovne šole in v srednji šoli pa nikoli ne smemo izgubiti zanimanja za otrokovo šolo: kako ti gre, kaj je novega, kaj te najbolj zanima, kje ti lahko pomagam, kako se počutiš v razredu, kaj ti je najtežje v tem obdobju … S tem damo otroku jasen znak, da nam je pomemben on in šele nato ocene. Naše iskreno zanimanje zanj ga bo pomirilo, lažje bo nadaljeval z učenjem in prevzemal lastne odgovornosti.

Kakšne so najpogostejše napake, ki jih starši počnejo glede nadaljnjega izobraževanja mladostnika?

Največja napaka je, da ga ne slišimo v njegovih potrebah in željah. Morda nam niti ne upajo povedati, katero smer študija si želijo. Starši pogosto zelo prefinjeno silimo naše otroke v naše želje, ki jih mi nismo uspeli realizirati, spodbujamo jih v poklice, ki bodo družbeno ugledni, da bodo zaslužili veliko denarja … Saj starši nismo zlobni, le pozabili smo, da naj otrok posluša samega sebe, ker bo le na ta način dolgoročno dosegal višji nivo lastnega zadovoljstva. To pa vsi starši želimo, kajne? Zato se moramo starši najprej naučiti poslušati svoje otroke. Da pa bomo to lahko dobro delali, se moramo najprej sami v sebi umiriti in sebi dopovedati, da je otrok svoja osebnost. Od nas potrebuje le stabilnost, da se bo lahko učil in odločal o svojem nadaljnjem izobraževanju in poklicu.

NASVETI, KAKO LAHKO STARŠI OHRANIJO DOBER ODNOS Z NAJSTNIKOM

Najstnik

(Foto: Profimedia)

Prav je, da starši spremljajo otrokov uspeh v šoli, toda kdaj gredo čez mejo, kdaj je pritisk na otroka prevelik?

Čez mejo gremo starši, ko so nam ocene več vredne kot sam otrok. Pogosto starši ob otrocih podoživljamo lastno šolanje in lastne probleme, ki smo jih imeli ob slabih ocenah. Najprej se torej vprašajmo, zakaj nam slaba ocena otroka povzroči toliko lastnih težav. Saj je samo ocena, ki se da vedno popraviti. Vedeti moramo, da si naši otroci želijo biti uspešni, želijo imeti dobre ocene. Ne obstaja niti en resen razlog, zakaj bi otroci želi imeti cveke, enke, šuse, bate ali kakor koli to že imenujejo. Starši naj najprej ustvarimo pogoje, da se bo otrok lahko učil in dosegal dobre ocene. Dobra ocena je tudi že dobro (3). Dejstvo je, da ne morejo imeti vsi otroci samih petic. Saj ne bodo vsi znanstveniki. Med dobre pogoje pa najprej spada mirno družinsko vzdušje, ki ga ustvarjata dva odrasla človeka – oče in mama, mož in žena (oz. partner in partnerka). In pogosto se je lažje ukvarjati z ne dovolj dobrimi ocenami otroka kot pa s problemi zakonskega/partnerskega odnosa.

Zakaj je najstnik vedno jezen?

Kako lahko otroku pomagajo, ko v šoli dobi slabo oceno, se spre z učiteljem, vrstniki, ko je doživel nek poraz ali zavrnitev …

Moramo mu dati besedo in poslušati njegov del zgodbe. Morda se mu je res zgodila krivica in ne smemo mu je ponoviti še mi kot starši. Najslabše je, če mu damo vedeti, da je navadna zguba, iz katere nikoli nič ne bo, da smo nekaj podobnega pričakovali, kako se je lahko tako ponižal in s tem prinesel to osramočenost še domov … S tem bomo otroka »dotolkli« do samega jedra. Rešitev: najprej poslušajmo njegovo videnje dogodka. Nato (kar je ključno) se spustimo na čustveni del dogodka. Kako? Preprosto vprašajmo: »Kako si doživel ta šok? Kaj te je najbolj prizadelo? Že meni je hudo, kaj šele tebi, ki si to doživel?« Nadaljevanje: »Kaj boš storil?« Povejmo mu, da ga imamo radi (ja, tako preprosto je to) in povprašajmo ga, kje mu lahko pomagamo. Predvsem ga ne kregajmo in ne sramotimo, ker ima tega že sam dovolj. Bodimo trdni, poslušajmo in ostanimo mirni.

NASVETI, KAKO LAHKO STARŠI OHRANIJO DOBER ODNOS Z NAJSTNIKOM

Kako otroku predstaviti, da mu 'špricanje' pouka prej škodi kot koristi?

Otroku bomo pač razložili (od prvega razreda naprej), da hodi v šolo zato, da se bo nekaj naučil. K šoli sodijo pouk, knjige, naloge in učenje. On si zasluži, da je pri pouku in on je odgovoren, da se bo doma pripravil na pouk, in on je odgovoren, da bo vrstnikom rekel »ne« za 'špricanje'. Pogosto pa je »špricanje« upor proti nečemu (šoli, staršem, vrstnikom). Zato bomo starši v rednem stiku z razrednikom, učiteljem in profesorji in takoj ukrepali. Zelo pogosto otrok ravno s »špricanjem« in slabimi ocenami kliče na pomoč. Tega otrok seveda ne bo nikoli priznal, se bo pa takoj pričel umirjati, ko bo oče stopil k njemu, mu postavil meje in ostal z njim v njegovi zbeganosti.

Oče in najstnica

(Foto: Profimedia)

Natisnite plakat TUKAJ. 

Ohranimo dober odnos

Bibine e-novice

Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas. Zate jih pripravlja ekipa Bibaleze.si.