Europol je pred kratkim s partnerji, med katerimi je tudi slovenska policija, začel preventivni projekt Reci ne, s katerim opozarja na vzroke in posledice izsiljevanja in spolnih zlorab otrok in mladostnikov na spletu. Namen preventivnega projekta je opozoriti na pasti, ki prečijo na otroke in mladostnike pri brezskrbni rabi interneta, ter hkrati svetovati, kako preprečiti in reagirati v primerih, ko že pride do izsiljevanja.

Življenje mladostnikov je močno vpeto v internet, v sodobne tehnologije, je opozoril Anton Toni Klančnik, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. "Brezskrbna uporaba interneta pa ima svoje pasti. Na spletu so namreč tudi uporabniki, ki poiščejo mladoletne žrtve in pridobijo njihovo zaupanje, da bi jih kasneje lahko izsiljevali, bodisi za spolne namene bodisi za denar. Takšni storilci so prisotni povsod, kjer se nahajajo tudi mladi - igrajo spletne igre, obiskujejo klepetalnice, namenjene mladim, obiskujejo spletne strani za otroke, družabna omrežja." 

Z objavljanjem podatkov o sebi tako rekoč skoraj javno sporočamo neznanim osebam podrobnosti iz svojega življenja, je opozoril Klančnik. Vse te podatke lahko uporabniki spleta izkoristijo, da se približajo žrtvi približali in vzpostavijo stik z njo. Pretvarjajo se, da so njihovi vrstniki, da so prikupne osebe moškega ali ženskega spola, pri čemer uporabljajo tudi izrazoslovje, na primer sleng, in tematike, ki so mladim blizu.

Ko navežejo stik, pričnejo s stopnjevanjem pritiska na žrtev tako, da jim žrtev nekritično sledi in nezavedajoč se posledic izpolnjuje storilčeve napotke, katerih namen je lahko spolne ali finančne narave, je dodal. 

Zloraba otrok

Starši morajo otroku predstaviti vse pasti in nevarnosti interneta. (Foto: iStock)

Letno okoli 10 prijavljenih primerov zlorab mladostnikov, v resnici jih je veliko več

Storilec želi velikokrat od žrtve pridobiti fotografije ali vsebine spolne narave in na podlagi pridobljenih fotografij pa se prične izsiljevanje, lahko tudi zahteve po srečanju, opozarjajo slovenski kriminalisti. 

Pri Europolu so v okviru kampanje izdelali tudi posebno spletno stran, kjer so dostopne vse informacije o projektu. Na spletni strani so med drugim objavljene povezave na video, ki je bil izdelan prav za namen osveščanja. Video je preveden v 23 evropskih jezikov, tudi v slovenskega. 

Ko storilci pridobijo posnetke mladostnikov, se pričnejo zahteve po odškodnini, nakazilu denarja na različne račune, tudi s kripto valutami.

"Slovenska policija letno obravnava okoli 10 tovrstnih primerov, vendar obstajajo ocene, da je takšnih zlorab verjetno veliko več, le da nikoli niso prijavljene.
Ko gre za tovrsten spletne zlorabe in izsiljevanja so storilci lahko posamezniki ali organizirane združbe, njihov namen je lahko spolne ali finančne narave
," je dejal Klančnik.

Zneski, zahtevani za plačilo, so razmeroma nizki, gibljejo se nekje med 20 in 150 evrov. Storilci, ki so večinoma moškega spola, so tako iz Slovenije kot iz tujine. So različnih profilov in izobrazbe, prihajajo iz različnih okolij, skupno pa jim je, da so večinoma samotarji, brez družabnega življenja.

Ne objavljajte svojih osebnih podatkov niti intimnih fotografij!

Pomembno je, da se mladostniki zavedajo, da z vsako objavo na internetu puščajo svoje sledi, ki jih lahko nekdo izkoristi, tudi kasneje v življenju, opozarja Anton Toni Klančnik. Kljub temu, da je namen interneta raziskovanje in namen družabnih omrežij povezovanje oseb z enakimi interesi po celem svetu, je nujna velika mera previdnosti, svetujejo kriminalisti. Osebe na drugi strani računalniškega ekrana namreč mogoče niso to, za kar se izdajajo.

Ko preide komunikacija na spolne vsebine, če že ne prej, je potrebno osebo blokirati oziroma z njo prekiniti stik. Pri tem se je dobro seznaniti z varnostno politiko internetne platforme, ki se uporablja za komunikacijo, opozarjajo strokovnjaki.

Vsebin (fotografije intimnih delov telesa), ki so povezane s spolnostjo, ni priporočljivo pošiljati niti znancem, niti prijateljem. Ko je fotografija odposlana, nad njo nimamo več nadzora in nikoli ne vemo, kaj bo s fotografijo storil prejemnik, tisti trenutek ali kasneje. Pogosto se srečujejo s primeri, ki imajo skupen imenovalec, in to je zloraba zaupanja in prijateljstva.   

Osebni podatki in podatki o bližnjih naj ostanejo zasebni. Nobene potrebe ni, da bi jih delili z neznanimi osebami. Ne objavljajte jih oziroma uporabljajte nastavitve zasebnosti, ki jih ponujajo ponudniki različnih aplikacij. Z objavami fotografij s profilov, vzdevkov, ki so kakor koli povezani spolnostjo, lahko pri ostalih uporabnikih pustimo napačen vtis.

Zloraba otrok

Slovenska policija obravnava okrog 10 primerov internetnih zlorab na leto, a v resnici jih je veliko več. (Foto: iStock)

Kako vedeti, da "tisti na drugi strani" ni to, za kar se izdaja?

Pomemben znak, da ni vse tako, kot je bilo mladostniku sprva predstavljeno, so tudi nenavadne prošnje sogovornika: pojavi se prošnja, če se lahko "preselita" na kamero, vendar se sogovornik noče pokazati in trdi, da je njegova kamera pokvarjena, ali pa zaprosi, da se "umakneta v drugo aplikacijo, v drugo sobo ali klepetalnico, kjer bo več miru in zasebnosti." Klančnik je dejal, da sogovornik velikokrat prosi, naj komunikacija ostane "njuna majhna skrivnost" in žrtev sprašuje "ali je sam(a) doma"?

Največja odgovornost za preventivo je na starših. "Starši morajo otrokom nuditi vso podporo tako pri raziskovanju spleta kot pri nastavitvah zasebnosti, ki jih ponujajo posamezne aplikacije. Vzpostavljeno mora biti zaupanje. Starši morajo otroke seznaniti, kaj pomeni varovanje osebnih podatkov, katere pasti jih čakajo in kako se jim izogniti," pravi Klančnik.

Kaj storiti, če postanete žrtev zlorabe ali izsiljevanja na spletu?

Če se zgodi spolna zloraba na internetu, mladostnika ne smete obsojati, saj je nekdo izkoristil njegovo zaupanje. Pomagajte mu.

Komunikacijo, ki je potekala med otrokom in storilcem, je treba shraniti - nikar je ne izbrišite!

Komunikacijo z osebo je potrebno prekiniti.

Ne nakazujte denarja.

Ne pošiljajte dodatnih fotografij.

Poiščite pomoč, zaupajte se prijatelju, staršem, svetovalnim delavcem itd.

Kar se je zgodilo, prijavimo policiji.