Na portalu Spletno oko so v desetih letih od začetka sprejemanja prijav policiji in prijavnim točkam v tujini posredovali skoraj 1.400 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok in s tem omogočili njihovo hitro odstranjevanje. V primerih prijav na slovenskih strežnikih so ukrepali 67-krat, je na novinarski konferenci ob desetletnici prijavne točke Spletno oko povedal koordinator Andrej Motl. Ob posnetkih zlorab so bili med temi tudi primeri nagovarjanja otrok k spolnim aktivnostim in spletne diskusije, usmerjene v zlorabe.

Na področju sovražnega govora so organom pregona v desetih letih posredovali 516 prijav. Največ so jih prejeli prek spletnih portalov, s katerimi so podpisali kodeks regulacije sovražnega govora, ki tudi v tujini velja za primer dobre prakse.

Zloraba otrok na spletu

Na portalu Spletno oko so v desetih letih od začetka sprejemanja prijav policiji in prijavnim točkam v tujini posredovali skoraj 1.400 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok, v primerih prijav na slovenskih strežnikih so ukrepali 67-krat. (Foto: Policija)

Lani so med prvimi organizacijami v Evropi izvedli tudi monitoring družbenih omrežij glede odstranjevanja sovražnega govora. "Začetni popolni neodzivnosti na naše prijave je v drugem monitoringu sledilo občutno izboljšanje, saj je bilo odstranjenih 57 % prijavljenih vsebin. Izzivi vseeno ostajajo veliki, slovenske prijave so še vedno pogosto neupravičeno zavrnjene. Prijavitelje pozivamo, da nas v takih primerih opozorijo, in bomo tudi mi preverili ustreznost odziva družbenih omrežij," je povedal Motl.

Kot pravi, obe opisani praksi dokazujeta, da so tudi na področju sovražnega govora mogoči premiki. Pomembno je, da bi se na družbeni ravni tega področja lotevali s celovitimi ukrepi, usmerjenimi tako v preventivo in kontranaracijo, kot tudi v učinkovit kazenski pregon.

Policija intenzivno išče in ugotavlja identiteto zlorabljenih otrok

Kot je povedal Anton Toni Klančnik, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na GPU, so v policiji spremenili način dela in se osredotočili na iskanje in ugotavljanje identitete otrok, ki so upodobljeni na spornih posnetkih. "Vsak posnetek zlorabljenega otroka obravnavamo kot kraj kaznivega dejanja in ne kot zbirko slik z otroki. Iskanje teh otrok je naša osrednja in glavna prednostna naloga, saj tako lahko pridemo tako do dokazov, kot tudi do storilcev zlorab. Res pa je treba v to vložiti precej napora, predvsem v sodelovanju s kolegi v mednarodnem okolju," je povedal.

Znanja ni nikoli dovolj, zato se policisti izobražujejo tako doma kot v tujini s priznanimi strokovnjaki s tega področja in v sodelovanju z Europolom, Cepolom ter Interpolom. Pri vsem tem je pomembno, da se strokovnjaki medsebojno spoznavajo in izmenjujejo izkušnje oz. znanja ter tudi tako pripomorejo k večji zaščiti otrok in učinkovitejšemu preiskovanju teh dejanj.

Po njegovih besedah se dodatno odzivajo na različne internetne trende, ki pomenijo nasilje nad otroki: npr. izsiljevanje otrok za spolne in finančne namene, novačenje otrok za spolna dejanja in druge. Temu so namenili različne projekte in informacije, ki so jih izpostavili tako v javnosti, na spletni strani policije, na posvetih in izobraževanjih po šolah.

Klančnik je opozoril, da je brez dvoma najpomembnejše intenzivno sodelovanje strokovnjakov in javnosti na tem področju, saj internet ni geografsko pogojen. "Človeku lastni so socialni stiki in komunikacija, kar nedvomno velja tudi za storilce teh dejanj, ki so vsakodnevno in stalno na preži za otroki. Mnoge raziskave kažejo na številčnost in kompleksnost zlorab otrok, zato je treba poiskati kakovostne preventivne aktivnosti, jih ustrezno koordinirati, da dosežejo čim širši krog ciljne populacije. Razmišljanja gredo tudi v smeri vzpostavitve t. i. instituta za koordinacijo različnih preventivnih in ozaveščevalnih aktivnosti za varstvo in zaščito otrok, v njem pa bi sodelovale različne strokovne službe, nevladne organizacije, akademska sfera in civilna družba."

Po njegovih besedah bo še naprej treba spremljati najrazličnejše trende in se nanje odzivati z usposabljanjem in izmenjavo izkušenj ter tematike, povezane z internetom in družbenimi omrežji, in jih vključiti v izobraževalne procese v šolah (kot del kurikuluma).

Slovenija bo morala po njegovem mnenju vendarle storiti korak naprej tudi na področju terapevtske obravnave storilcev spolnih zlorab otrok oz. tistih, ki imajo spolne preference do otrok. "Niso dovolj le posamezne ambulante, ki naj se s to tematiko ukvarjajo. Opažamo, da tudi te nimajo dovolj sredstev in možnosti za razvoj. Poleg terapevtske obravnave pa bo treba spremeniti tudi odnos do storilcev, ko bi bilo treba spremljati njihovo gibanje, zadrževanje, delovanje, namere ipd., za kar posebnih zakonskih podlag v Sloveniji še vedno ni." Na Policiji so namreč pripravili predloge, ki niso bili sprejeti (v tujini poznajo t.i. Sex Offenders Management). Ti ukrepi omogočajo učinkovito operativno prevencijo pred ponavljanjem spolnih zlorab in ustreznim nadzorom nad storilci.

"Ne smemo pozabiti, da gre za kompleksno naravo spolnih zlorab nad otroki. Dodatno težo povzročajo dejanja, ki so storjena preko interneta. Žrtev se lahko nahaja v Sloveniji, storilec v Indoneziji, dokazi pa se nahajajo v Braziliji. Prepričani smo, da nihče ne more samostojno reševati primerov spolnih zlorab otrok zaradi njihove kompleksne narave, prepotrebnih multidisciplinarnih znanj in strokovne mreže pomoči doma in po svetu. Zato moramo vsi storiti še več," še pravi Klančnik.

tablica

Starši morajo biti tisti zgled, ki otroku in sebi postavljajo meje uporabe. Poskušajmo svoje otroke učiti časovnih omejitev in spoštovanja pravil, ukrepajmo z odvzemom naprave, če je to potrebno, predvsem pa vzpodbujajmo pogovor z otrokom od najrosnejših let dalje. (Foto: iStock)

TOM telefon: v zadnjih letih veliko t. i. sekstinga

Ponovno pozvamo vse, ki med brskanjem po spletu naletijo na sumljive posnetke otrok spolne narave, da te nemudoma prijavijo na njihovem portalu. Poudarili bi radi, da v primeru, da nanje naletijo po nesreči, to dejanje ni nezakonito, zato ni razloga, da prijave ne bi oddali. Vedeti moramo, da s tem lahko pripomoremo ne zgolj k odstranitvi posnetka in pregonu storilcev, temveč tudi k rešitvi žrtev.
Andrej Motl, Spletno oko

Na TOM telefonu, telefonu za otroke in mladostnike, v zadnjih letih beležijo klice v zvezi s t. i. sekstingom (ang. sexting), je povedala strokovna vodja Zdenka Švaljek.  Gre za pošiljanje svojih golih fotografij prek sporočil, mobilnih aplikacij ali spleta, ki je pogosto početje pri najstnikih, razlogi zanj pa so različni. Nekateri to počnejo za zabavo in ne vidijo možnih negativnih posledic, za druge je to lahko način iskanja potrditve, pozornosti in stika z nasprotnim spolom, lahko pa je razlog tudi izsiljevanje in pritisk vrstnikov.

"Kot preventivo seveda svetujemo vsem mladim, da svojih golih slik ne delijo z drugimi, saj ne morejo vedeti, kam vse se bodo slike razširile in kdaj kasneje v življenju se bodo spet pojavile in jim grenile življenje. Problem nastane, ko se gole slike razširijo širše, kot je bilo sprva mišljeno. Slike, ki so bile namenjene le fantu/punci, jih ta po prekinitvi zveze pošlje prijateljem, sošolcem itd. Ali pa grozi, da jih bo poslal-a."

Takšni primeri se kljub preventivnim program žal še vedno dogajajo in takrat je pomembno, da mladim prisluhnemo in ne moraliziramo. Gre za situacije, ki jih spremljajo močni občutki krivde in sramu, zato se žrtve težje izpostavijo in spregovorijo. Takrat potrebujejo naše spoštovanje, potrpežljivost in sočutje, je opozorila Švaljekova.

seksting

Na TOM telefonu v zadnjih letih beležijo klice v zvezi s t. i. sekstingom. "Kot preventivo seveda svetujemo vsem mladim, da svojih golih slik ne delijo z drugimi, saj ne morejo vedeti, kam vse se bodo slike razširile in kdaj kasneje v življenju se bodo spet pojavile in jim grenile življenje." (Foto: iStock)

Safe.si: Otroci ne potrebujejo 'zafnanih' staršev na Instagramu

Na Safe.si, nacionalni točki o varni in odgovorni rabi interneta in mobilnih naprav za osveščanje otrok, mladostnikov, staršev in strokovnih delavcev so v šolskem letu 2016/17 izvedli več kot 920 izobraževanj. Njihov predavatelj Benjamin Lesjak učiteljem svetuje, naj poskušajo vsak dan skrbeti za dvig kulturne in odgovorne rabe interneta, tako med učenci kot tudi med učitelji samimi. "Pri tem se je potrebno zavedati, da je to tek na dolge proge. Sadove izobraževanja otrok v prvi triadi bomo želi, ko bodo ti otroci postali samostojni uporabniki tehnologije v drugi, tretji in kasnejših triadah življenja. Vsaka šola je v skladu z lastnim vzgojnim načrtom šole dolžna to razvijati ter v primerih zlorab ali nasilja to nemudoma poročati odgovornim."

Ali se v gospodarstvu (npr. tehnološke firme) zavedajo, da morajo poleg skrbi za dobiček skrbeti tudi za odgovorno rabo tehnologij? Oni so tudi odgovorni za trende med mladimi (in odraslimi). Lesjak pri tem nemalokrat opaža stisko staršev zaradi pritiska otrok za nakup najnovejših naprav in nižanja starostne meje začetka uporabe. Kako pomagati staršem? "Oglasna sporočila z nasmejanimi otroki in srečnimi družinami z najnovejšimi telefoni ter 20 G prenosa podatkov zagotovo ne pripomore k premagovanju te stiske staršev!"

Nova prijavna forma, ki so jo demonstrirali na novinarski konferenci, je dostopna na spletni strani www.spletno-oko.si.

Ali predstavljajo politiki zgled našim otrokom? "Zlorabe interneta in tehnologije za ščuvanja, zmerjanja, zavajanja in laganja za namen zasledovanja drugih interesov niso zgled. Preden politik javno objavi nek zapis ali gre v določeno aktivnost, preden podpiše nek dokument, naj si predstavlja, kako bo to prebral ali dojel njegov, prijateljev ali sodelavčev otrok. Ali je politik lahko zgled mladoletnim, zaradi katerih smo danes tukaj? Nenazadnje, kaj je on doprinesel k temu, da je internet bolj varen in da ga otroci ter on sam uporabljajo bolj odgovorno?" še opozarja Lesjak.

Na starših pa je naloga vzgojiti odgovorne otroke. "Pri tem poslanstvu se zavedam teže naloge ter kako enostavno lahko otrokov mir kupiš s telefonom že od prvih let dalje. Bi ravnali enako, če bi se starši zavedali kvarnega vpliva tehnologije na razvoj otrokovih možganov? Otroci ne potrebujejo zafnanih staršev na Instagramu. Starši morajo biti tisti zgled, ki otroku in sebi postavljajo meje uporabe. Poskušajmo svoje otroke učiti časovnih omejitev in spoštovanja pravil, ukrepajmo z odvzemom naprave, če je to potrebno, predvsem pa vzpodbujajmo pogovor z otrokom od najrosnejših let dalje. Tako bomo starši prva točka, na katero se bo otrok obrnil, če se bo znašel v stiski."

Otrokom pa polaga na srce, naj razmišljajo, preden se odločijo za objavo, zapis ali za neko aktivnost, npr. narediti golo fotografijo. Na delavnicah jim svetuje, naj preštejejo do deset in pomislijo, kako bo na to pogledal oče, mama, babica, dedek, učitelj. Ali to res sodi na internet oziroma na njegov telefon?