Telefon

Ker starši nismo odrasli s to tehnologijo, se še ne zavedamo dovolj, kaj vse moramo svoje otroke o njej naučiti. (Foto: Thinkstock)

1. Večja verjetnost za težave s težo in težave s spanjem

Otroci, ki pred ekrani preživijo preveč časa, so običajno manj telesno dejavni. To pa ima posledice, poudarja doc. dr. Primož Kotnik, dr. med, specialist pediater, ki predava na Katedri za pediatrijo Medicinske fakultete, dela pa na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki. "Pretirano izpostavljenost ekranom so študije povezale z večjim indeksom telesne mase, z večjo verjetnostjo za debelost, z večjo verjetnostjo za zaplete, ki so povezani z debelostjo," našteva. Telesno nedejavnost pa z večjo verjetnostjo za vrsto bolezni, še posebej za bolezni srčno-žilnega sistema.

Primož Kotnik

Pediater doc. dr. Primož Kotnik opozarja: otroci, ki so preveč pred ekrani imajo pogosteje težave s telesno nedejavnostjo, prekomerno težo, trpi lahko njihov spanec. (Foto: Miro Majcen)

"Modra svetloba, ki jo te naprave oddajajo, vpliva neposredno na naš hormonski sistem, kar je predvsem pomembno v večernem času," nadaljuje. Če ji bodo otroci izpostavljeni pred spanjem, bo to zamaknilo njihov bioritem in zaspani bodo postali kasneje, tudi njihov spanec bo manj kakovosten. "To pa je spet povezano z večjim tveganjem – denimo za debelost in zaplete, ki so povezani z debelostjo." Vsaj uro pred spanjem otroci ne bi smeli uporabljati ekranov. Najbolje je, da jih sploh ni v prostoru, kjer spijo.

Preberite si še, kaj smo se o spanju pogovarjali z asist. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistko pediatrije in otroške nevrologije.

Tukaj si preberite več o bioritmu šolarjev. Njihova biološka ura je že naravno malo bolj zamaknjena, modra svetloba lahko to še poslabša.

Ko so otroci zmanjšali čas, ki so ga preživeli pred ekrani, so študije izmerile, da se jim je zmanjšal indeks telesne mase, bolje so tudi spali. "Verjetno pa je bilo še več sprememb na bolje, ki pa so težje merljive," dodaja pediater. "Kakšne presnovne spremembe se zgodijo prej kot znižanje indeksa telesne mase, ampak jih je težje izmeriti."

2. Splet lahko povzroča odvisnost

Ni pa boljše zdravje edini pozitiven vidik tega, da otroke naučimo bolj odgovornega uporabljanja teh naprav. Kajti to je ključno – da vedo, da je to nekaj, kar je treba uporabljati odgovorno. Tega ne bomo dosegli s prepovedovanjem, ampak s tem, da jim razložimo, kako te tehnologije delujejo. Razumeti morajo, da so denimo družabna omrežja zasnovana tako, da nas vodijo k odvisnosti. Pojavljajo se vedno nove in nove novice. Kdaj se bomo nehali z miško pomikati navzdol in odkrivati vedno nove? To je naša odločitev. Ali želimo prosti čas preživeti tako, da nas nekdo drug vodi pri izbiri vsebin, mi pa brez cilja klikamo v neskončnost?

"Poleg tega odzivi drugih na naše objave na družabnih omrežjih sprožajo ugodje," pripoveduje Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec. "Tako smo se včasih počutili, ko smo zagledali pismo v nabiralniku." A danes je možnosti za doseganje tega občutka veliko več. Nenehno lahko objavljamo in spremljamo odzive na svoje objave. Vsako minuto lahko osvežujemo ekran. To lahko postane prava odvisnost.

Laptop

Splet lahko povzroča odvisnost, prav tako ni dobro, da na podlagi všečkov in sporočil mladi gradijo samozavest. (Foto: Thinkstock)

3. Ni dobro, da je to edini način za graditev samopodobe

Nove tehnologije mladim ogromno omogočajo. Danes lahko lažje posnamejo svoj film, lahko se prek interneta učijo igrati kitaro … Po drugi strani mladi s slabo samopodobo na spletu hitro začnejo iskati potrditev. A napačno je sebe vrednotiti samo na podlagi všečkov in komentarjev drugih. Vemo, da so na spletu ljudje tudi hitreje zlobnejši in negativni. V želji, da bi dosegli čim boljši odziv in se tako bolje počutili, pa gredo mladi lahko hitro tudi predaleč.

Več o samopodobi si preberite tukaj.

Sašo Kronegger

Sašo Kronegger poudarja, da se morajo mladi naučiti tudi kritičnega pristopa do vsebin, ki jih najdejo na spletu. (Foto: Miro Majcen)

4. Ni vse, kar je na spletu, resnično

Naučiti se morajo tudi, da vsebine, ki jih najdejo na internetu, sprejemajo kritično. "Mi mlade učimo, da je tisto, kar je v knjigah, resnično. Oni nato podobno gledajo na internet. Toda za knjigo stoji uredniško odbor, na Wikipediji pa tega ni. Na internetu se lahko objavi marsikaj in tega mladi včasih ne razumejo." Pravzaprav bi se morali na spletu vsi vsak dan obnašati, kot da je 1. april, doda.

Otrokom je nadalje treba razložiti, da se poskušajo vsi ljudje na spletu predstaviti v najlepši luči. Če tega ne razumejo, lahko hitro postanejo nezadovoljni s svojim življenjem, ko gledajo vrstnike, ki odhajajo na eksotične počitnice, imajo prekrasne sobe, čudovite prijatelje in najnovejše stvari. Ta prag zadovoljstva pri njih pravzaprav postaja vse višji in čedalje bolj nemogoče ga je doseči, saj popolno ne živi nihče.

5. Naj to ne bo edini način izražanja, ki se ga naučijo

Velik del komunikacije se je danes preselil na splet, kjer pa je način komunikacije močno poenostavljen. Namesto da bi nekomu z besedami v živo razložili, kako se počutimo, mu pošljemo ikonico z nasmehom ali srce. Spodbujajmo otroke, da se z vrstniki družijo tudi v živo, tudi sami se z njimi pogovarjajmo v živo, ne komunicirajmo le prek naprav. Naj se ne zgodi, da bodo odrasli in ne bodo znali z besedami dobro izraziti, kaj mislijo in čutijo.

Preberite si še, koliko stresa je za otroka preveč. Ali so danes res v prevelikem stresu ali pa jih preveč ujčkamo?

6. Ne smemo prepovedovati, učiti jih moramo odgovorne uporabe

Društvo za zdravje srca in ožilja je v sodelovanju s Kroneggerjem razvilo program, ki bo potekal v okviru osnovnih šol in bo mlade učil odgovornejše uporabe naprav. Namenjen je učencem 7. in 8. razreda ter njihovim staršem. Obsega šest srečanj z otroki, eno srečanje pa se opravi le s starši. Z njimi se pogovorijo, kako lahko v družini vzpostavijo bolj zdravo in varno uporabo ekranov. Program naj bi se začel izvajati v naslednjem šolskem letu.

Mlade je mogoče prepričati, da ne pretiravajo z ekrani. "Poglejmo primer tabornikov in skavtov," pravi Kronegger. "Oni imajo jasno pravilo – če se želiš udeležiti 12-dnevnega programa, moraš pustiti telefon doma. In tam ni nobene težave s tem. Otroci se ne upirajo, saj želijo biti del programa in se zato sami odločijo, da bodo omejitev sprejeli." Če pa jim uporabo le prepovemo, jih ne naučimo te odgovornosti. Oni morajo razumeti, zakaj jim omejujemo uporabo teh tehnologij.

Telefon

Kakšen zgled smo starši? Odločimo se, da med večerjo ne bomo gledali v telefone in opazujmo, kaj se zgodi. Ozaveščajmo, kako na nas vplivajo ekrani. Kdaj nas njihova uporaba obogati, kdaj pa bi bilo bolje, da jih ne bi pogledali? (Foto: Thinkstock)

7. Dve uri ekrana na dan in ozaveščanje tega, kar delamo

Pediater priporoča, da se uporaba ekranov omeji na dve uri na dan. Če je otrok do sedaj igral igrice po štiri ure dnevno, bo seveda to težko kar zmanjšal na dve uri. V tem primeru je treba čas, ki ga preživi pred ekranom, zmanjševati postopoma. Predvsem pa je pametno skupaj z otrokom kot družina preizkušati, kako je videti čas brez gledanja v ekran. Začnemo lahko z dogovorom, da jih med večerjo ne sme uporabljati nihče od družinskih članov. Opazujte, kaj se zgodi. Naučite otroka ozavestiti, kako se počuti, ko omeji uporabo teh naprav.

Naj zvečer na kratko na list papirja napiše opažanja. Najprej bo najverjetneje napisal, da mu je dolgočasno. Toda sčasoma bo odkril, da obstaja še kaj drugega poleg tega, kar je na ekranih. Ta svet mu moramo kot starši pomagati odkriti. Treba je otroka spodbujati, da se druži z vrstniki v živo, da gre v naravo, da brca žogo … Samo tako se bo poleg uporabe novih tehnologij naučil tudi navezati pristne stike, z veseljem se bo gibal, cenil bo naravo … Postal bo celovit in uravnotežen človek.