jezen otrok

Vsak družinski sistem ima svoja pravila, navade in rituale, tudi z vidika izražanja pisane palete čustev. (Foto: iStock)

"Pokaži mi družino, v kateri ne poznajo jeze. Izkopal jo bom in jim jo pokazal," pravi eden od ameriških psihoterapevtov.

Vsak družinski sistem ima svoja pravila, navade in rituale, tudi z vidika izražanja pisane palete čustev. Tokrat bi posebej izpostavili izražanje jeze, ki je v marsikateri družini čustvo, s katerim imajo največ težav.

Učinkovite strategije, kako se lahko jezen otrok pomiri

Izražanje jeze v družinah:

Jeza kot sredstvo za dosego cilja: V nekaterih družinah jezo uporabljajo kot vir moči. Lahko je izražena na številne načine: kot kričanje, žalitve, cinične pripombe ali celo fizično – metanje in lomljenje predmetov, fizično ustrahovanje in kaznovanje.

Ignoriranje jeze: V nekaterih družinah se zdi, kot da jeza ne obstaja, kar se navadno kaže kot ignoriranje jeznih odzivov. Primer: Če se otrok razjezi, se mati/oče delata, kot da se ni nič zgodilo. Odziva na svojo stisko otrok ne dobi ali pa je ta le minimalen.

Potlačena jeza: V družini je jeza nesprejemljiva in prepovedana, zato je kaznovana. Otrok se nauči, da jeze ne sme izraziti.

Tega nikar ne počnite, ko ima otrok izpad jeze

Kam gre potlačena jeza?

Tudi če jezo skušamo zanikati in potlačiti, nekje in nekoč vseeno vznikne. Lahko ob močnih sprožilnih dejavnikih skozi izbruhe besa, pasivno agresijo ali pa v poznejšem obdobju otrok jezo obrne proti sebi (psihosomatske motnje, samopoškodovalno vedenje ...). V odraslem življenju je potlačena jeza velikokrat povezana z depresivnimi motnjami, različnimi vrstami zasvojenosti, osamljenostjo ...

Regulacija jeze pri otroku

Velikokrat se zgodi, da se starši ob besnih izbruhih otrok odzovejo z jezo, kar kaže na to, da se ne morejo pomiriti ali zdravo regulirati svoje jeze. Otrok v takšnem primeru ni pomirjen, ampak ga takšen odziv starša še bolj zmede, vznemiri in spravi v stisko. Zdrava regulacija otrokove jeze vključuje fizičen stik (npr. pomirjujoč objem) in ubeseditev njegovega počutja (npr. Vidim, da si jezen. Krivično je, da se ti je to zgodilo. Neprijetno se počutiš, ker si nemočen ... itd.). Otrok se tako nauči, da jeza, ki ga preplavi, ni nekaj neobvladljivega.

Je otrokova jeza normalna?