Mama

Mama, ki je v nefunkcionalnem odnosu s svojim možem, ki je osamljena in lačna ljubezni, bo ‘moža’ iskala v svojem sinu. (Foto: iStock)

Ločnica med starševskim in otroškim svetom

Zdravi odnosi v družini postavljajo otrokove čustvene potrebe v ospredje, pri čemer se otrok ne vpleta in ne obremenjuje z odraslim svetom. Ko pa na primer eden od staršev otroka postavi v pozicijo, da mora zadovoljevati njegove čustvene potrebe (npr. tolažba, vzpodbuda ...), se v družini ustvarja nezdrava dinamika, ko otroci naenkrat prevzamejo vlogo enega od staršev.

Naj bo vaša družina najboljša ekipa

Kdaj pride do čustvenega partnerstva?

Običajno takrat, ko je odnos med partnerjema nefunkcionalen in se eden od partnerjev počuti osamljenega, njegove čustvene potrebe po bližini, sprejetosti, ljubljenosti pa niso zadovoljene. Velikokrat je v igri tudi nezvestoba, beg iz odnosa, različne vrste odvisnosti ali duševne bolezni. Starš tako išče zadovoljevanje svojih čustvenih potreb (tolažbo) preko otroka. Razlaga mu svoje težave na način, kot da bi bil odrasel, z njim deli informacije, ki se tičejo samo partnerskega odnosa, nanj preliva moreče vzdušje družine, otrok pa vso to stisko srka nase.

Sprehod

Zdravi družinski odnosi postavljajo otrokove čustvene potrebe v ospredje, pri čemer se otrok ne vpleta in ne obremenjuje z odraslim svetom. (Foto: iStock)

Kaj to pomeni konkretno? Mama, ki je v nefunkcionalnem odnosu s svojim možem, ki je osamljena in lačna ljubezni, bo ‘moža’ iskala v svojem sinu. Podoben primer velja tudi za očete, pri katerih hčerka postane središče njihovega sveta in njihova nadomestna žena. Seveda tu govorimo v čustvenem smislu. Svojim otrokom velikokrat vzbujajo krivdo s stavki kot so: "Ti si moje edino upanje, edina sreča." "Brez tebe bi bila mamica žalostna." "Ti boš vedno ostala doma, pri meni ..."

Vplivi na odraslo življenje

Takšni otroci običajno nosijo v sebi velike občutke krivde tudi v odraslosti in imajo težave pri postavljanju zdravih mej v odnosih. Zaradi velikih občutkov krivde velikokrat ne morejo oditi od doma, saj imajo občutek, da morajo poskrbeti za starše. Zanje je velikokrat značilna slaba samopodoba, kompulzivno obnašanje, motnje v spolnosti, motnje hranjenja, nefunkcionalni odvisniški odnosi, nesposobnost intime, občutki nezadostnosti in tudi zloraba substanc.

Tri zlata pravila, kako biti srečna družina