Kaj otroci pridobijo s treningi karateja, kako in kje sploh potekajo ter ali je vadba varna, smo se pogovarjali s Katarino Hribar, vodjo otroških programov na Inštitutu 108, zavodu za borilne, meditacijske in zdravilne veščine.

Borilne veščine-7

Karate je goloroka samoobramna borilna veščina. (Foto: iStockphoto)

Kaj je karate?

Karate je goloroka samoobrambna borilna veščina, ki se je pod vplivi kitajskih borilnih veščin v 19. stoletju razvila na otočju Okinava. Svoj razcvet je doživela na Japonskem v začetku 20. stoletja, ko so nekateri okinavski mojstri karateja svojo veščino ponesli na glavni japonski otok. Tam se je njihovo borilno znanje srečalo z nekaterimi tradicionalnimi japonskimi borilnimi tehnikami in tako je karate dobil obliko, v kateri se je tudi ponesel na Zahod. Beseda karate se v japonščini piše z dvema japonskima pismenkama (kara in te), ki skupaj pomenita prazna roka. Ta pomen neposredno pojasnjuje, da gre za borilno veščino, pri kateri se orožja ne uporablja. V prenesenem pomenu pa gre za povezavo z zenovskim konceptom praznega uma, ki sovpada z idejo kultivacije osebnosti, pri kateri karate lahko odigra pomembno vlogo.

Kaj je karate-do vrtec in zakaj je primeren za najmlajše?

Karate-do vrtec je prilagojen vadbeni program karateja za predšolske otroke, stare štiri in pet let, ki ga izvaja Inštitut 108, zavod za borilne, meditacijske in zdravilne veščine v Ljubljani. Vadba karateja otrokom ponuja zdravo psihofizično športno-borilno dejavnost, ki ugodno vpliva na njihov telesni in umski razvoj. Otroci pridobijo občutek za ravnotežje, odzivnost, domišljijo, moč, hitrost in koordinacijo. Vztrajnost in disciplina, ki ju spoznajo v prijateljskem vzdušju, jim pozneje pomagata pri premagovanju ovir, s katerimi se srečujejo pri napredovanju v življenju.

Kaj z vadbo karateja otrok pridobi? Česa se nauči, kaj okrepi?

Pri vseh izvajanjih tehnik upoštevamo ergonomske značilnosti človeškega telesa in njegove naravne danosti, da je vadba prijetna za telo, da se pridobi telesna kondicija, krepijo vezi in mišice ter razvijajo gibalne sposobnosti, ravnotežje, odzivnost, občutek in moč. Treningi pri nas potekajo varno, z veliko mero samokontrole in discipline. Ergonomskost tehnik in skrbno načrtovan program vadbe zagotavljata, da je karate zdrava dejavnost z mnogimi ugodnimi vplivi na otrokov psihofizičen razvoj. Pri tej starosti je zelo pomemben predvsem razvoj motorike, saj, kot nas uči znanost, to pomembno vpliva tudi na to, kako se bodo otroku razvili možgani. Poleg tega se otroci na varen način spoznajo z osnovnimi tehnikami karateja, v kar sodi tudi prva začetniška forma (kata).

Karate

V karateju so lahko uspešni tudi šibkejši otroci. (Foto: iStockphoto)

Je karate vrtec primeren tudi za otroke, ki niso tako gibalno sposobni?

Ovir skorajda ni. V karateju so lahko zelo uspešni tudi nekoliko šibkejši otroci, saj se naučijo izkoriščati moč partnerja. Naravno močnejši otroci se s tem naučijo spoštovanja šibkejših, šibkejši pa pridobijo na zdravi samozavesti. To smo dokazali predvsem s poučevanjem gluhih in naglušnih otrok z govorno-jezikovno in avtističnega spektra motnjami na zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. V obdobju nekaj let smo dosegli presenetljive rezultate, saj so ti otroci razvili odlične motorične sposobnosti. Včasih je ovira posameznika pri karateju strah pred novim okoljem in novimi ljudmi, ki pa se zelo hitro razblini, sploh ob pomoči trenerjev in staršev.

Ali treningi karateja niso prenaporni za tako majhne otroke? Kako sploh potekajo?

Treningi za otroke niso prenaporni, saj so načrtovani posebej za to starostno skupino. V eno vadbeno enoto, ki traja eno celo uro, vključujemo pestre vsebine, tudi take, pri katerih se otroci lahko spočijejo. Trening karateja se začne s tradicionalnim pozdravom, s katerim izrazimo medsebojno spoštovanje, spoštovanje do učitelja, veščine, prostora in časa, ki smo ga namenili vadbi. Otroci pridobijo občutek za sodelovanje v skupini in za vlogo vsakega posameznika, ki jo pri tem odigra. Prijateljski duh in sodelovanje sta prisotna v vsakem trenutku vadbe. Namesto grobe tekmovalnosti otrokom ponujamo partnerski odnos, v katerem vsak udeleženec pridobi nekaj zase, se razvija in izpopolnjuje. Trening se nadaljuje z ogrevanjem in pripravo na tehnični del, ki se posveča vsem delom telesa. Poudarek je na zdravi drži hrbtenice in pravilni rabi celega telesa, kar je osnova za otrokovo zdravje in razvoj. Najmlajši se predvsem skozi igro naučijo prvih osnov borilne veščine, skozi motorične, elementarne in borilne igre pa prilagajanja partnerju, izkoriščanju njegove sile in izkusijo, kako svoje telo v prostoru uporabljati optimalno. Spoznajo osnovne karate tehnike (v paru kobacajo po tatamiju in skušajo prevrniti želvico ali partnerju izmakniti žogo, klobuček ali kljukico). Podajo se na enostaven poligon, kjer preskakujejo ovire, se plazijo in vijugajo. Če ostane čas, v igro vključijo še enostavne elemente karateja in juda. Pri delu s partnerjem otroci pridobijo občutek za skladnost in sodelovanje ter krepijo intuitivno pozornost. Trening zaključimo s tradicionalnim pozdravom, se umirimo in pripravimo na prihod staršev.

Karate

Trening karateja se začne s tradicionalnim pozdravom, nato nadaljuje z ogrevanjem in igrami. (Foto: iStockphoto)

Kako motivirate otroke, da sodelujejo?

Otrok pravzaprav ni treba motivirati, saj se veselijo vadbe in so jim druženje z vrstniki, novo okolje, nošenje kimona in ostalo izziv in veselje. Včasih jih je seveda treba malo usmerjati in jim vzbuditi pozornost. To dosežemo s pestrostjo vaj, spodbudnimi besedami, menjavo parov in sodelovanjem učiteljev v igri.

Se lahko otrok med karatejem poškoduje?

V eni skupini je približno 15 otrok. Vodita jo dva učitelja, moški in ženska, po potrebi pa tudi tretji učitelj. Teoretična možnost poškodb seveda obstaja, enako kot pri vseh drugih dejavnostih, zato smo ves čas zelo pozorni na varnost otrok. Pri naših treningih v praksi poškodb dejansko ni.

Kako se obnese pri tako majhnih otrocih to, da na treningih niso prisotni starši?

Starši na treningih niso prisotni, razen na prvem, ko pomagajo otroku premagati negotovost pred novim okoljem in ljudmi. Seveda pa so dobrodošli na naših družabnih prireditvah in aktivnostih. Po naših izkušnjah otroci ne pogrešajo staršev.