Deček in deklica ob klavirju

Otroci v glasbeni šoli kakovostno preživljajo prosti čas, dobivajo delovne navade ter se navajajo na skupinsko igro in delo. (Foto: iStockphoto)

 Kot pravi Dean T. Zavašnik, profesor glasbe in ravnatelj glasbene šole Grosuplje, ni naključje in redkost, da so otroci staršev, ki gojijo čut za glasbo, tudi sami povezani z njo. Družina je tudi kar se tiče glasbe najpomembnejša odskočna deska. Kako je z vpisom v glasbene šole pri nas in kaj z njim pridobimo?

Pri koliko let starem otroku lahko že opazimo, da ima posluh in talent, ki bi ga lahko v glasbeni šoli še bolj razvili?

Kaj sploh je glasbeni posluh? To je človekov čut za razumevanje glasbe. Glasbeni posluh ima torej vsak človek, če le lahko sliši. Govorimo le o manj ali bolj razvitem glasbenem posluhu. Poleg tega glasbeni posluh sestavlja več komponent: melodika, ritem, harmonija. Tako ima vsak otrok možnost, da se mu glasbeni posluh dobro razvije. Vsi vemo, da ima glasba na človeka pozitiven učinek. To se kaže tudi pri otroku. Že pri novorojenčku lahko zaznamo pozitivne vplive pomirjujoče glasbe.

Najučinkovitejši 'pripomoček' za umirjanje – petje se prenaša iz roda v rod, pri tem pa sploh ni pomembno, ali ima mamica dobro ali slabo razvit glasbeni posluh. Pomembno je, da otroku daje informacijo, da z glasom lahko ustvarjamo tudi melodijo, ta pa je tista, ki otroka 'začara'. Nekatere raziskave celo kažejo, da se otrok ob poslušanju glasbe hitreje in bolje razvija. Zato je zelo pomembno, da otroku od njegovega prvega dne veliko pojemo, z njim plešemo, ploskamo, mu predvajamo različne zvrsti glasbe, recitiramo pesmice in se igramo glasbeno-gibalne igrice. Kako razvit posluh ima otrok, se pokaže v njegovi zmožnosti ponavljanja melodičnih ali ritmičnih vzorcev, približno od tretjega leta dalje.

Kako se otrokov glasbeni posluh sploh razvija in skupaj z njim tudi fizične možnosti za igranje določenega inštrumenta, saj bi triletnik, na primer, verjetno težko igral harfo ali klavir.

Malček pleše

Pri nekaterih ljudeh se bolje razvije melodični, pri drugih ritmični posluh, spet pri drugih oba. Večina tistih, ki se z glasbo ukvarja, pa razvije priučen posluh. (Foto: iStockphoto)

Otrokov posluh se razvija postopoma, seveda je vsak otrok zase unikum, tako da splošnega pravila ni. Pri nekaterih se bolje razvije melodični, pri drugih ritmični posluh, pri tretjih pa oba. Harmonski posluh se razvije šele pozneje. Nekateri ljudje pa imajo absoluten posluh in lahko višino tonov ugotavljajo brez pripomočkov. S tako sposobnostjo se rodi en človek na 50.000 ljudi. Večini tistih, ki se z glasbo ukvarjajo, se razvije relativen oziroma priučen posluh, ki omogoča razpoznavanje intervalov ali durovih in molovih tonalitet. Pri melodičnem posluhu je pomemben tudi obseg glasu, ki je pri otroku, zaradi same fizionomije, relativno majhen, se pa z leti razvija. Sedemletniki v povprečju dosegajo eno oktavo obsega, najpogosteje v okviru c1 do c2, kar ga omejuje na petje le tistih pesmi, ki se gibljejo v tem okviru. Fizionomija pogojuje tudi igranje nekaterih inštrumentov: za trobila, pihala je pomembna razvitost pljuč ter stalni zobje, medtem ko igranje harmonike zahteva določeno velikost in moč za raztegovanje meha.

Lahko glasbeni talent vzpodbujamo tudi doma, brez strokovne podpore in dodatnega glasbenega izobraževanja?

Družina je najpomembnejša odskočna deska, tudi kar se tiče glasbe. Ni naključje in redkost, da so otroci glasbenikov prav tako glasbeniki. Tisto najpomembnejše, kar lahko starši podarijo otroku, je odnos, navdušenje, spodbujanje njegove radovednosti, ki jo tako ali tako vsak otrok že ima na pretek. Včasih je to za nas starše sicer utrujajoče, a se zagotovo obrestuje. Sicer pa, kdo ne uživa ob glasbi, petju in plesu! Tudi mi odrasli, če si to le dopustimo.

Kakšne so vaše izkušnje s pogostostjo obiskovanja glasbenih šol. Je otrok veliko?

Interes je zelo velik, a žal nimajo vsi otroci možnosti vpisa, saj je število mest omejeno. Odvisno je od sistemizacije, ki jo določa ministrstvo za šolstvo in šport. Slovensko povprečje je blizu 14 % osnovnošolcev, zato imajo prednost tisti z boljšimi glasbenimi sposobnostmi. Seveda bi si želeli boljše razmerje. Vrzel nekoliko zapolnjujejo zasebne glasbene šole.

V Sloveniji spodbujamo kar najzgodnejše vključevanje otrok v glasbeno šolo, običajno še pred vstopom v osnovno šolo. Drugje po svetu ni redkost, da se zanjo odločajo najstniki in tudi že odrasli. V čem je prednost zgodnje vključitve v glasbeno šolo?

Pri nas je sistem glasbenega šolstva zelo dober in tudi uspešen. Čeprav nas je Slovencev številčno relativno malo, pa imamo mnogo uspešnih glasbenikov, celo v evropskem merilu. To je rezultat sistematičnega dela, od zgodnjih let dalje. Glasbene šole so del osnovnega šolstva. Imamo predmetnike in učne načrte, pedagoški kader je strokovno visoko usposobljen in se ves čas svoje kariere še izobražuje. Pouk inštrumenta poteka individualno, kar je zagotovo najučinkovitejše. V pouk se ves čas vključuje nove metode poučevanja, pri tem pa veliko pripomore tudi razvoj sodobne tehnologije. Prednost zgodnjega vključevanja v glasbeno šolo je ravno sistematičnost. Otrok je pri učenju igranja na inštrument voden in motiviran s strani učitelja. Ob dobrem sodelovanju s starši lahko dosegamo najboljše rezultate.

glasba, tipke in note

Glasba ima na človeka pozitiven učinek, to lahko zaznamo že pri novorojenčku. (Foto: iStockphoto)

Po drugih državah je sistem zastavljen drugače. Za pridobivanje osnovnega znanja inštrumenta so odgovorni starši. Če želijo otroka usmeriti na to področje, ga vpišejo v zasebne glasbene institucije. Tisti posebno nadarjeni, ki se želijo poklicno ukvarjati z glasbo, pa imajo potem tudi možnost vpisa na konservatorije (srednje šole) in kasneje še na univerze. Glasbeno izobraževanje v Sloveniji je v celoti zaokroženo skozi osnovno, srednjo in visoko stopnjo, ki je Akademija za glasbo. Mnogi se potem odločijo še za izpopolnjevanje v tujini. Na področju glasbenega izobraževanja odraslih opažamo v Sloveniji belo liso. Tu bi pričakovali večjo angažiranost zasebnih glasbenih šol. Verjetno pa bo demografski sliki, ki kaže na vse manjši prirast prebivalstva, treba v prihodnje prilagoditi tudi sistem javnih glasbenih šol.

Katera so najprimernejša leta za obiskovanje glasbene šole?

Zelo različno. V predšolsko glasbeno vzgojo glasbeno in pripravnico se vpišejo otroci, stari 5 in 6 let. Gre za skupinski pouk, kjer otroci ritem in posluh razvijajo preko glasbenih igric, petja, plesa, se že učijo not ter se s tem pripravljajo za opravljanje sprejemnega preizkusa. Sicer pa ima vsak inštrument zaradi svoje specifičnosti določene razvojne in fizične zahteve. Zato je postavljen starostni mejnik za sprejem v glasbeno šolo, ki pa ni nižji od 7 let, saj igranje na inštrument ni pogojeno le z glasbenim posluhom. Otrok se pri tem procesu spopada tudi z branjem not, vsakodnevno vadbo, nastopanjem, tremo in še mnogimi drugimi izzivi, za kar je potrebna določena zrelost. Tako za določene predmete veljajo starostne omejitve: klavir, violino, violo, violončelo in kljunasto flavto naj bi se otroci začeli učiti med sedmim in devetim letom. Nekatera pihala, klarinet, saksofon, flavta med devetim in enajstim letom, prav tako trobenta in rog, nekatera večja trobila tudi pozneje.

Če se za vpis v glasbeno šolo odločimo, je otrokova želja do igranja točno določenega inštrumenta realen pokazatelj njegovih realnih sposobnosti?

Otrokova želja je ključna, vendar vedno pride do usklajevanja. Bodisi zaradi prostih mest v glasbeni šoli bodisi zaradi drugih zahtev, kot so velikost stanovanja, saj bo vanj težko postaviti še klavir. Praviloma velja, da lahko otrok s primerno razvitimi glasbenimi sposobnostmi igra katerikoli inštrument. Ključnejšo vlogo igrajo telesne značilnosti otroka.

Kako potekajo sprejemni izpiti?

Sprejemni preizkus mora opraviti vsak učenec, ki želi igrati inštrument, tudi če je prej že obiskoval predšolsko glasbeno vzgojo ali pripravnico. Preizkus obsega petje, ki ga izbere otrok sam, posnemanje ritmičnih (ploskanje) in melodičnih motivov (pedagog zaigra na klavir neko melodijo, ki jo otrok ponovi), razvitost glasbenega spomina (dolžina melodičnega ali ritmičnega vzorca, ki si ga je otrok sposoben zapomniti), primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja.

Veliko raziskav navaja, da otroci, ki so bili v otroških letih v stiku z glasbo in se dejavno učili igranja inštrumenta ali petja, razvijejo večji posluh za okolico in 'višji nivo senzibilnosti.'

Vsekakor drži, kar pa je najbolj pomembno, je, da otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, kakovostno preživljajo prosti čas, dobivajo delovne navade, v orkestrih se družijo in se navajajo na skupinsko igro oziroma delo, si med seboj pomagajo. Naloga glasbenih šol ni le poučevanje inštrumenta. V Zakonu o glasbenih šolah je navedenih še mnogo pomembnih ciljev, ki jih dosegamo skozi učni proces: omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, skrb za prenos nacionalne in občečloveške dediščine, razvijanje nacionalne zavesti, vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine. Upam si trditi, da večina slovenskih glasbenih šol uspešno in zavzeto sledi navedenim ciljem.

Deklica z violino

S pomočjo glasbe med drugim razvijamo občutek za lastno kulturno dediščino, se učimo občečloveških, kulturnih in civilizacijskih vrednot, ki izvirajo iz evropske tradicije, in se tako učimo strpnosti in sodelovanja z drugimi. (Foto: iStockphoto)

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na