Otrok in sok

(Foto: Profimedia)

Znano je, da stres in nasilje pri otroku povečata možnosti za slabo zdravje in kasnejše psihične motnje. Slabo oz. neprimerno ravnanje z otrokom je povezano z manjšo prostornino možganov, ta pa je povezana s tesnobo. Takšni otroci so stalno podvrženi povečanemu nivoju hormona stresa, kortizola.

Raziskave, ki so jih izvajali na podganah, navajajo, da je uživanje sladkorja pri živalih, ki niso bile pod stresom, povzročila iste spremembe v možganih, tistem delu, ki je odgovoren za spomin in stres, kot pri podganah pod stresom. Izpostavljenost stresu v zgodnjem obdobju življenja in tudi uživanje sladkih pijač zmanjšajo odgovor receptorjev, ki vežejo kortizol, kar zmanjša sposobnost okrevanja po stresni situaciji.

Tudi gen, ki je pomemben za rast živcev, se prav tako enako zmanjša zaradi sladkorja in stresa. Podgane so uživale velike količine sladkorja med rastjo in vpliv, ki ga je imel sladkor na njihove možgane, je zaskrbljujoč. Osebe, ki so bile izpostavljene stresu v mladosti, so prav tako imele strukturne spremembe na delu možganov. Uživanje sladkorja ima pri podganah isti učinek.

Takšnih študij ni možno izvajati pri ljudeh, ampak lahko predpostavljamo, da se takšne spremembe dogajajo tudi nam, zato je zelo pomembno, da čim manj zaužijemo sladkorja, še posebej otroci. Takšni zaključki sugerirajo, da bi bilo treba preučiti morebitne dolgotrajne učinke visokega vnosa sladkorja na možgane in vedenje.