Pomagajte mu na poti do samostojnosti
Od staršev je odvisno, kako hitro bo otrok postal samostojen, pravi raziskovalna psihologinja Penelope Leach, ki se je specializirala za razvoj otrok. Za otroka pomeni samostojnost narediti veliko večino stvari, pri katerih sicer potrebuje pomoč odraslih, sam. In ko se tega loti, mu moramo starši to fizično omogočiti. Kako naj otrok sam obesi svoj plašček, če pa v stanovanju nimamo nobene kljuke, ki bi bila njemu na dosego? Kako naj sam pospravi igrače, če je škatla previsoko? Takšne in podobne težave čakajo otroka, če mu ne bomo pomagali.
Kako si bo otrok umil roke in obraz, če pa ne doseže umivalnika? Prilagodite prostor in prav kmalu vas bo vaš malček presenetil s prvimi uspehi.
Ključ do uspeha
Naloga staršev je, da prilagodimo otroku vse tiste ali vsaj večino tistih dejavnosti, za katere kaže, da jih bo opravil sam. Psihologinja piše, da je od staršev odvisno, kako bomo otroku pripravili pot v samostojnost: »Otrok ne more storiti nemogočega, poleg tega ne bo niti poskušal, če boste vsa njegova prizadevanja pospremili z razburjenim svarilom 'naj pazi'.« Najbolje je narediti obhod po stanovanju ali hiši in temeljito premisliti, kaj bi bilo dobro spremeniti glede na njegovo velikost, varnost in radovednost. Otrok se bo počutil nadvse ponosnega, če bo sam umil zobe, razvrstil igrače, odnesel umazano perilo v koš ali umil zobe, vi pa boste njegovo dejanje pohvalili. Spodbudne besede so tiste, ki mu bodo motivacija, da se bo dejanj rad loteval sam.
Otrok mora imeti možnost izbire
Sprejemanje odločitev je del otrokovega razvoja, pri čemer je govora o razumnih odločitvah. Jasno je, da bo otrok vedno navedel tisto možnost, ki se mu zdi v trenutku najboljša – 'odločil' se bo, da je igrače najbolje pospraviti enkrat na teden itd. Naloga staršev je, da mu ponudimo več skrbno premišljenih, a omejenih možnosti: Si boš umil zobe pred ali po pravljici?, Boš zajtrkoval kruh z marmelado ali kruh z medom? Boš pil sadni ali zeliščni čaj? Boš oblekel rdečo ali rumeno majico?
Kar se Janezek nauči, to Janezek zna!
V obdobju od drugega do petega leta se močno okrepi otrokovo zavedanje samega sebe. Strokovnjaki pravijo, da se to izraža zlasti v občutku za telesno dostojanstvo in vedno večji želji po zasebnosti. Radi so urejeni: počesani, lepo oblečeni … Odgovornost, da se tega naučijo in da se tako ravnajo, pa je na naši strani, torej na nas. Skrbi za splošno čistočo, zdravje in dobro počutje jih naučimo odrasli. Psihologinja Leachova pravi, da je osvajanje teh spretnosti tudi priprava na šolo, ko bo moral otrok sam poskrbeti zase. Prav tako pa navade, ki jih po posvojil v tem obdobju, ostanejo za vselej.
Otrok se bo počutil nadvse ponosnega, če si bo sam zavezal čevlje, umil zobe itd., vi pa boste njegovo dejanje pohvalili.
Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na
