Strah pred temo

Velikokrat je strah pred temo povezan z bujno domišljijo. (Foto: iStock)

"Zadnjega pol leta imamo kar nekaj težav s temo," pove mamica Lidija, ki nam je razkrila, s čim se spopada njen štiriletni sin Mark. "Pride noč in čas za spanje in kar naenkrat ne bi več spal. Dela vse mogoče, se pogovarja, ustvarja, le v posteljo ne bi šel. Ko se le spravimo, pa mora biti obvezno lučka na omarici. Brez nje ne gre več. Ko smo ga vprašali, kaj je narobe, je dejal, da ga je strah ..." Mamica Lidija nadaljuje, da se tu njegova razlaga konča. "Njega je strah in pika."

Strah pred temo je v času zgodnjega otroštva zelo pogost in nič kaj nenavaden pojav. Nekatere otroke je strah, da bo nekaj prišlo iz teme, drugi so prepričani, da se pod posteljo skriva pošast, tretji se bojijo, da je v omari nekaj strašnega. Včasih pa otroci sploh ne najdejo razloga, zakaj jih je strah oziroma si sploh ne znajo razložiti, kaj je v temi tako zastrašujočega – tako kot nam je opisala svoj primer mamica Lidija. Pomembno je, da otrokov strah jemljemo kot nekaj resničnega, da ga ne skušamo zmanjšati in da otroku pomagamo preprečiti tesnobno občutje, ki ga spremlja.

Strah je čustvo, ki nas spremlja vse življenje in se največkrat pojavlja takrat, ko se moramo spopasti z nečim novim, neznanim ali je ogroženo naše življenje. Strah je tudi čustvo, ki nam omogoča preživetje, saj prepoznamo nevarnost in ustrezno ukrepamo.

Strah pred temo

Če vas otrok ponoči pokliče, ga pomirite in potolažite. (Foto: iStock)

Preberite še: Mojega otroka je strah! Kaj naj storim?

V otroštvu se strah pred temo razvije takrat, ko so otroci že dovolj stari, da začne delovati njihova domišljija, ki je, kot vemo, v tem obdobju izjemno bogata. Običajno se začne okoli drugega ali tretjega leta, ko oblikujejo različne zgodbe in predstave, a obenem še nimajo občutka, da bi razlikovali resničnost in fikcijo. Vse to je priložnost, da se vse, kar je otroku ’neznano’, spreobrne v ’nevarno’. Še posebej pa se to dogaja ponoči, ko je otroški um močno okupiran s številnimi zgodbami, ki vsako oblačilo, ki visi čez stol, spremenijo v troglavo pošast.

Televizija je eden od najpogostejših razlogov za razvoj strahu pred temo, trdijo številne raziskave. Starši se namreč niti ne zavedajo, da otrokovo domišljijo spodbudijo že zvoki in različni vizualni stimulansi, ki odraslemu ne pomenijo popolnoma nič, otroku pa vzbudijo neprijetne občutke. To se zlasti dogaja takrat, ko otroci gledajo risanke, filme ali druge oddaje v družbi svojih starejših bratov, sester ali staršev. Otroški um je izjemno ranljiv, zato je treba biti pozoren na vsebine, ki jih vaš otrok spremlja na televiziji. Prav tako imajo včasih negativen vpliv že malce bolj strašljive ilustracije v knjigah, ki predstavljajo negativne like, kot so čarovnice, duhovi in podobno. Vse to lahko otrok  hitro razume na svoj način. In ko zraven otroške domišljije, ki dela s polno paro, dodamo še noč, postane veliko bolj razumljivo, zakaj otrok razvije strah pred temo.

Napaka, ki jo delajo nekateri starši in lahko vpliva na razvoj strahu, je tudi vzgojni prijem, s katerim otroku ’zagrozijo’, da bo ponoči prišel strahec po njega, če ne bo priden. Na ta način otrok lahko razvije močan strah ali celo fobijo, ki ga spremlja vse življenje. Tega pa si nihče ne želi. Ne pozabimo, da je otroški svet še veliko bolj nedolžen in ranljiv kot odrasli in da otroci stvari dojemajo in razumejo na svoj način.

Preberite še: Česa se bojijo naši najmlajši?

Strah pred temo

Ne izpostavljajte otroka nasilnim in strašnim filmom. (Foto: iStock)

Kako se pogovoriti z otrokom, ki ga je strah teme?

– Bodite spoštljivi in ne zmanjšujte otrokovega strahu. Ne govorite mu, da je reva, norček ali karkoli podobnega, saj mu boste poleg strahu vzbudili tudi krivdo in sram. Pokažite mu, da ga razumete.

– Vedno bodite mirni, ko govorita z otrokom o strahu pred temo. Skrbno ga poslušajte in ne pretiravajte v odzivih.

– Dajte mu občutek varnosti in mu vzbudite pogum, da je zmožen preseči strah. Otroku lahko starosti primerno razložite, kaj strah je, in mu pomagate razumeti, s čim se spopada. Lahko pa strahu nadeneta tudi zabavno ime.

– Podprite otroka, če vas ponoči potrebuje. Če vas pokliče, ga pomirite in potolažite.

– Ne vabite otroka k vam v posteljo, če ga je strah. Še vedno vztrajajte pri spanju v lastni postelji in sobi in ohranjajte zdrave meje. Na ta način bo otrok razvil lastne mehanizme za boj proti strahu.

– Dajte mu najljubše pripomočke, ob katerih se počuti prijetno. To so lahko najljubša odejica, plišasta igračka ali nežna nočna lučka, ki pomagajo k mirnejšemu spancu.

– Nikoli, ampak zares nikoli ne strašite otroka v temi, prav tako to preprečite starejšemu bratu ali sestri.

– Če otrok vztraja, da se v sobi skrivajo pošasti, skupaj preglejta omare, pod posteljo, in se prepričajta, da ni nikjer ničesar. Pokažite mu, da je v sobi varno in prijetno.

– Mirne in sproščujoče aktivnosti pred spanjem so zelo pomembne, izogibajte se gledanju televizije ali branju dvoumnih pravljic, ki lahko otroka zmedejo. Raje se osredotočite na nekaj sproščujočega, kot so pogovor, kopanje ali krajša igra.

Preberite še: Mame, ne prenašajte strahov na otroke

Bibine e-novice

Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas. Zate jih pripravlja ekipa Bibaleze.si.