Udarec strele

(Foto: Reuters)

Čeprav se zdi odraslim tak strah nedolžen, ima lahko za otroka neprijetne posledice. Nekoč so otroke strašili, da se, ko grmi, jezi bog, ali kot so se izrazile naše babice, da se »bogec krega.«

To je seveda ena od najbolj neumnih razlag, ki so jih otroci lahko dobili. Otroku je treba pojav te naravne veličastnosti razložiti, starosti primerno, seveda. Vsak strah, ki ga ima otrok, je treba sprejeti, najti vzrok zanj in ga poskušati razrešiti. Otrokovim strahovom se nikoli ne smejte ali celo razpihujte!

Nevihte vse hujše

Zadnja leta se je ob vseh vremenskih spremembah tudi  intenzivnost neviht povečala, otroci so prestrašeni in zmedeni, odrasli pa navadno ob takem dogodku strmijo skozi okno, vzdihujejo, rešujejo avtomobile in se nezavedno pogovarjajo o tem, kje je padala debelejša toča. Na televiziji in v časopisih kažejo grozovite posledice divjanja neviht, podrta drevesa, poplavljena območja, poškodovane avtomobile ... Na prestrašenega otroka pa redko kdo pomisli.

Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako lahko pri malčku preženete strah pred gromom in bliskom.

Zabava na nebu

Sevanje strel je zelo edinstven in veličasten pojav v naravi, zato ga poskušajte kot takega tudi prikazati oziroma približati otroku. To ne pomeni, da morate zaigrati predstavo in plesati po sobi, ampak malčka pomirite z nekaj domišljije.

Spanje

(Foto: iStockphoto)

Ko se prižgejo luči

Z otrokom se igrajta, da nastopata na odru, blisk strele pa pomeni, da so se prižgale luči in tisoče fotografov pritiska na sprožilec. Takoj ko se zabliska, je treba izvesti neko točko. »Dragi otroci, zdaj je čas, da vam zapojemo pesmico …« Po blisku navadno čez nekaj sekund zagrmi, to pa pomeni, da je malček oziroma tisti, ki je nastopal na odru, dobil največji aplavz na svetu – grom. Spodbudite otroka, da se tudi on pridruži aplavzu. Po vsaki streli zaplešite vsi skupaj in vzkliknite „hura!“ Z malo spodbude se bo otrok navadil, da lahko s svojimi rokami vsaj malo preglasi zvok grmenja.

Dež smeha

Ob hudi nevihti dež dobesedno lije z neba in zvok takrat ni najbolj prijeten. Otroka poskusite razvedriti tako, da se igrata igro s pokrivanjem ušes. Z eno roko naj pokrije eno uho in potem spet z drugo roko drugo uho. Tako bo slišal zanimive zvoke, ki jih bo lahko sam »izbiral.« Med tem se smejta in pojta, naj otrok misli, da je to smeh dežja; bolj bosta smešna, bolj glasno se bo dež smejal.

Pravljica

Z malo domišljije si lahko izmislite prisrčno pravljico o tem, kaj se dogaja na nebu. Domišljija naj vam privre na dan in skupaj sestavita pravljico o gromu in streli … kako se, na primer, oblaki hudaki lovijo in zaletavajo in tisti, ki se najbolj močno zaleti, ga fotografirajo in mu ploskajo.

Premagajta strah

Preganjati strah z zanimivimi igrami je vsekakor boljše kot prestrašenega otroka prepustiti samega sebi. Čeprav se bosta morala veliko igrati in se zabavati, da bo otrok izgubil vsaj malo strahu, se bo to obrestovalo. Verjetno si bo še vedno želel, da ste ob nevihti ob njem, a bo vsakič bolj prepričan, da mu glasno grmenje ne more škodovati. V vsakem primeru je vredno poskusiti!