Na vprašanja o lajšanju motnje ADHD (Attention Deficit Hyperactivity Disorder) na čim bolj naraven način in o zdravilu Ritalin je za portal Bibaleze.si odgovarjala specialna pedagoginja mag. Katarina Kesič Dimic.

Deček na gugalnici

(Foto: Vesna Meško)

Kako je mogoče lajšati motnjo ADHD?

Motnja ADHD ni nekaj, kar bi lahko kar »popravili.« Otroci s to motnjo imajo izjemne pozitivne lastnosti – so prijazni, srčni, odkriti, zaupljivi, radodarni … A kaj, ko vse to ne pride dovolj do izraza! Poskrbeti moramo predvsem za prilagoditve okolja in dejavnosti. Včasih so v šolah manj sedeli, zaradi česar so bili otroci z motnjo ADHD manj moteči. Več so tudi tekali po vasi in plezali po drevesih. Ti otroci se načeloma bolje ujamejo z vzgojitelji ali učitelji, ki so pri vodenju in poučevanju tudi sami bolj dinamični, fleksibilni in nekonvencionalni. Seveda pa morajo biti tudi dosledni in strogi, kajti ti otroci potrebujejo jasno strukturo.

Kaj je Ritalin? Kakšno je vaše mnenje o njem?

Ritalin je zdravilo, ki sodi med psihostimulanse in učinkovine za obnavljanje celic centralno-živčnega sistema. Učinkovina metilfenidat pri osebah zviša – podaljša obdobje pozornosti in zmanjšuje utrujenost. Zavedati se moramo, da psihostimulansi ne zdravijo simptomov, povezanih s hiperaktivnostjo in kratkotrajno pozornostjo, ker je vzrok stanja neznan, temveč jih le omilijo.

Zavedati se moramo, da Ritalin ne sme biti prva in edina pomoč otroku z ADHD. Na splošno nisem zagovornica uporabe zdravil, v kolikor res ni življenjsko nujno. Videla sem že kar nekaj otrok, ki so prejemali medikamentozno terapijo z Ritalinom. Na nekatere je učinkoval skoraj čarobno, pri drugih pa ni bilo nobenega učinka. Uporabo Ritalina zagovarjam le v primeru, ko je to edini možen način, da lahko otrok pokaže svoje potenciale in uspe v življenju. Žal vse prepogosto v otroku vidimo samo ADHD, ne pa njega samega.

Mali nogometaš

(Foto: iStockphoto)

Ali ima Ritalin stranske učinke? Je dokazano, da zdravilo ne bo pustilo dolgoročnih posledic na otrokovem zdravju?

Le katero farmacevtsko podjetje vam bo zagotovilo zdravilo brez stranskih učinkov?! Tudi aspirin jih ima, za kar zajeten seznam, pa je zelo dobro sprejet in neproblematičen. Nekateri ga jemljejo brez pomisleka, vsakodnevno, kot bombone.
Danes ima vse stranske učinke, domnevam, da še voda.
Proizvajalec Ritalina bo zapisal eno, nasprotniki pa bodo o posledicah zagotovo dokazali kaj drugega. Pri tem gre predvsem za zrelo in premišljeno odločitev otrokovih staršev, seveda po predhodnem posvetu s strokovnjaki.

Je mogoče Ritalin in ostala kemična zdravila nadomestiti s kakšnim bolj naravnim pripravkom, aktivnostjo, načinom življenja …?

V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo različne diete, ki odsvetujejo sladkor, gazirane pijače, umetna barvila, aditive in še bi lahko naštevali. To pa so tudi hranila, ki za nikogar od nas niso dobrodošla. Nekateri starši obiskujejo bioenergetike in različne alternativne zdravilce. Res pa je pomembno, da je otrok dovolj na svežem zraku, da se vsak dan razgiba ter da ima jasno in strukturirano družinsko okolje, v katerem nosi določene odgovornosti.

Malček

(Foto: iStockphoto)

Kaj svetujete staršem otrok z ADHD motnjo?

Danes starši na veliko prebirajo različne forume in spletne strani. O motnji ADHD je veliko zapisanega. Mnoge spletne strani sponzorirajo farmacevtska podjetja. Predvsem ameriške spletne strani so včasih prenapihnjene in nerealne; tudi nekateri naši forumi. V osnovi so sicer namenjeni za pomoč staršem in otrokom, a včasih, ko jih prebiram, se mi zdi, kot da so vsi otroci bolni in imajo posebne potrebe. Da, vsak otrok ima vsaj eno posebno potrebo – združeno v potrebo po ljubezni in jasno opredeljenih mejah!

Ali potrebujejo otroci z motnjo ADHD več pozornosti?

Vsi otroci potrebujejo veliko pozornosti in ljubezni. Ti otroci potrebujejo le malo več razumevanja, zrelosti in strpnosti v svojem okolju ter predvsem prilagoditve v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Starši naj se le izobražujejo na tem področju, a z veliko mero kritičnosti in zdrave presoje. Pravi ADHD se pojavlja le pri treh do petih odstotkih otrok in ne pri vseh.