Najstnik in kajenje

Najstniki zelo radi eksperimentirajo ... (Foto: iStockphoto)

Zakaj se ponavadi najstnik zateče v svet drog in alkohola? Kje lahko iščemo vzrok?

Mladostništvo je življenjsko obdobje raziskovanja in preizkušanja, učenja, poskusov in zmot. Eksperimentiranje in tveganje sta v tem kontekstu pomemben del odraščanja. Začetek uživanja drog in/ali alkohola je navadno povezan s spletom različnih dejavnikov ali priložnosti ter z vplivom vrstnikov in socialnega okolja. Pri najstnikih gre večinoma tudi za željo, da bi bili pred drugimi sovrstniki videti bolj odrasli in kot "tisti, ki si upajo", še posebno, če jim okolica in starši pri tem nasprotujejo. Mladostnik se za bolj pogosto uživanje droge/alkohola običajno odloči zavestno, potem ko jo začne poskušati oziroma eksperimentirati z njo. Četudi je vzrokov za uživanje drog ali alkohola navadno več, so najpogostejši na začetku radovednost, želja po tveganju in premikanju meja, zdolgočasenost, pridruževanje prijateljem, ki to že sami počnejo (zgled vrstnikov), hiter način, da bi ubežali težavam, s katerimi se srečujejo (neuspeh, konflikti, osamljenost, potrtost, zloraba), ali negotovost in občutljivost (želja, da se počutijo dobro ali boljše) ter želja, da zmorejo več. Iz kroga pokuševalcev preidejo med pogostejše uživalce ponavadi tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk, kar je večinoma odvisno od življenja v družini; odnosov, ki vladajo v njej, in pozitivnih potrditev v širšem socialnem okolju. Najranljivejši so tisti, pri katerih se seštejejo šibke točke tega razvojnega obdobja z njihovo osebno občutljivostjo (tisti, ki se ne cenijo, so negotovi, neodločni, lahko zaidejo pod vpliv drugih, so čustveno labilni, razburljivi in impulzivni, nestrpni). V svet zasvojenosti se bolj pogosto zatečejo tisti, ki ne zmorejo odložiti ugodja ali ga ne znajo doseči na zdrav, neškodljiv način. Uživanje drog ni nikoli zdravo in vedno ga spremljajo določene nevarnosti (mešanje drog in alkohola, predoziranje, težave v duševnem ali fizičnem zdravju, vožnja pod vplivom drog ali alkohola ...).

Kako starši prepoznajo znake, da njihov otrok uživa prepovedane substance?

Ko začne najstnik uživati droge, se v njegovem vedenju in okolju lahko zaznajo številne drobne spremembe (preveč zaspan, zjutraj se ne zbuja pravočasno, zamuja, pozablja obveznosti, zmanjšata se motivacija in energija, povečuje se število konfliktov s starši in učitelji, neznan vonj v sobi ali na oblačilih, poseduje pribor za uživanje droge ali droge same – papirčki za zvijanje jointov, sledi marihuane, bel ali rjavkast prah, tabletke različnih oblik, aluminijaste folije in podobno). Ko pa uživa alkohol, so te spremembe še bolj vidne: vonj po alkoholu, motnje v koordinaciji in ravnotežju, glavobol, zaspanost in podobno. Lahko pride tudi do vpliva na zdravstveno stanje (poslabšanje osnovne kronične bolezni, predoziranje/zastrupitev, npr. z alkoholom, omotičnost ...). Pogosti so tudi fizični znaki uporabe drog, kot so rdeče oči, razširjene zenice, problemi s kožo, pogosta utrujenost, slab spomin in težave s koncentracijo, slaba telesna kondicija, močno povečan ali močno zmanjšan tek. Vendar vsak od teh znakov še ne pomeni, da je najstnik posegel po drogah (lahko so posledica bolezni, gripe ali hormonskih sprememb). Pri kontinuirani rabi drog so pomembni tudi sprememba življenjskega stila, opuščanje vsakdanjih interesnih dejavnosti in konjičkov, sprememba družbe, pogostejši konflikti v družini in odstopanja od prejšnjega načina življenja (npr. opuščanje šolanja, novi prijatelji, zapiranje v sobo, novi načini služenja denarja/preprodaja drog, kriminalna dejanja – tatvine, prevare, prostitucija) in podobno.

Zaspan najstnik

Med znake, da otrok uživa prepovedane substance, spada tudi prevelika zaspanost. (Foto: iStockphoto)

Kako ga lahko ''prepričajo'', da s tem škodi svojemu zdravju?

Starši najstnika ne morejo "prepričati", da z uporabo drog škoduje svojemu zdravju, temveč lahko sami izvejo več o vsem tem in ga seznanijo z dejstvi in posledicami redne zlorabe drog in alkohola ter tako otroku pomagajo določiti nevarnosti in tveganja. Ob tem je zelo pomembno, da starši sami raziščejo svoja stališča do drog/alkohola, od svojih vedenj (alkoholiziranost, pogosti konflikti, uporaba kazni in prepovedi …) do tega, kaj so sami pripravljeni narediti, da probleme, ki so jih zaznali, začnejo reševati. Ko pa stiki z alkoholom in drogo (pri najstnikih je predvsem pogosto uživanje marihuane ali "plesnih drog") presežejo merjenja moči, izzivanja sveta avtoritet in občasno uživanje, mladostniki še vedno ocenjujejo, da ''obvladajo situacijo'', in se težko odločijo za kakršno koli spremembo, ker se ne zavedajo več, kakšne posledice ima uporaba drog na kakovost njihovega življenja. Pojav zasvojenosti se kaže v tem, da so uporabniki drog večino časa pod vplivom psihoaktivnih substanc ali alkohola, zaradi česar niso in ne morejo biti kritični do vpliva, ki ga ima droga na njihov vsakdan. To jih pripelje do stališča, da jim je vseeno za vse, oziroma do skrajnega prepričanja, da se jim ne more zgoditi nič hudega. Kako nevarne so droge, je odvisno od lastnosti same droge, uporabljene količine, načina uporabe, lastnosti uporabnika (starost, spol, teža, prejšnje izkušnje z drogo) in okoliščin, v katerih je droga uporabljena. Uživanje drog lahko v nekaterih primerih pripelje do zapletov, ki imajo dolgoročne zdravstvene, sociološke in/ali psihološke posledice, predvsem je to mogoče pri najstnikih v obdobju intenzivnega telesnega in psihičnega razvoja. V zadnjem desetletju so izšle številne praktične publikacije o vplivu drog na življenje in zdravje posameznika. Nekatere še posebej priporočamo v branje staršem v našem programu, priporočena literatura je na spletni strani društva ''Up''.

Če starši dobro poznajo svojega otroka in vedo, kaj se dogaja v njegovem življenju, bodo imeli boljši pregled nad spremembami, ki jih doživlja, in bodo lažje razlikovali med manj nevarnimi in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Pretirana panika in poskusi nadzorovanja lahko povzročijo ravno nasprotno od občutka varnosti, to je otrokovo nezaupanje in strah. Če dajo starši otroku občutek, da jim lahko zaupa, je večja verjetnost, da se bo obrnil na njih, ko zazna težave.

Najstnica in mama

Otrokom dajte vedeti, da vam lahko zaupajo. (Foto: iStockphoto)

Če naletijo na gluha ušesa, na koga se lahko starši obrnejo po pomoč, da ga iztrgajo iz objema prepovedanih substanc?

Prav je, da starši v trenutku, ko so prvič soočeni s problematičnim uživanjem drog, poiščejo relevantne informacije in se obrnejo na strokovne službe na tem področju (svetovalna službe šole, CSD, ZD, CZOPD, NVO, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo). Ob tem prvem stiku veliko staršev na prvo mesto postavi strah, občutek lastne ogroženosti in izgube kontrole nad vsakdanjo rutino. Vendar v stiku s strokovnjaki raziskujejo možnosti in rešitve in nas prepoznajo kot partnerje, s katerimi so soudeleženi v rešitvi. Ne glede na končni izid je najpomembnejša izkušnja, ki jo lahko otrok dobi v primarni družini, izkušnja, da je družina celota, da se lahko poveže in pomaga članu, ki je v težavah. To pomeni, da ni treba poslati otroka k strokovnjakom, da bi ga "popravili", temveč se skupaj odločiti za raziskovanje najboljših rešitev (ob sodelovanju strokovnjakov) in za aktivno udeležbo družine in najstnika v reševanju problemov, med katerimi je tudi problematično uživanje drog in alkohola. Na področju preventivnega dela z mladostniki je v Sloveniji na razpolago nekaj dobrih programov, eden od njih je tudi program "Podpora mladostnikom: Zdravo življenje brez droge", ki poteka v Društvu "Up" na Miklošičevi 16 v Ljubljani (tel. štev.: 01 434 25 74).


 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na