Mojca Malek-Morya

(Foto: osebni arhiv - Ivona Ljubičič)

Mojca Malek - Morya, slovenska pionirka holističnega zvoka planetarnih gongov in zvočne masaže s tibetanskimi pojočimi posodami pravi, da je vedno njena namera ljudem dati znanje, da si bodo lahko sami pomagali. Mojca je poleg mnogih stvari, ki se jih je učila na različnih koncih zemeljske oble, predana tudi raziskovanju zvoka ... Pesem gongov širi v mnoge dežele sveta in doma izobražuje nove navdušence. Po njeni zaslugi je Slovenija dežela z največjim številom gongov na prebivalca.

Kaj je zvok in kako vpliva na posameznika?

Celotno stvarstvo dojemam kot zvočni prostor – z zvokom smo na različne načine obdani ves čas in tudi mi sami smo zvok, saj vse kar je živo, vibrira. Poleg zvokov, ki jih ljudje slišimo, je tudi veliko takih, ki jih ne, so pa vseeno prisotni. Tudi človeka bi lahko primerjali z instrumentom – ko smo zdravi in dobre volje, oddajamo čudovite, harmonične vibracije, kadar pa smo bolni, jezni, prestrašeni, zaskrbljeni, so naše frekvence, ki jih oddajamo, bolj „razglašene.“ Že s tega vidika je moč reči, da je zvok močno sredstvo, za katerega smo ljudje zelo dovzetni.

Že otroci v maternici so zelo občutljivi na zvoke v okolici matere. Ljudje se tega pogosto ne zavedajo. Skozi vodo namreč zvok potuje še močneje in ker otrok v maternici lebdi v plodovnici, je dobro, da se mama v nosečnosti izogiba zvočno „onesnaženim“ prostorom.
Sama sem v času nosečnosti veliko delala z zvokom in sem v zadnjem obdobju svojemu otroku vsak dan pela določeno pesem. Kadar so Uriela po rojstvu mučili krči in je jokal, se je hitro umiril, ko sem mu zapela to pesem. To mu je pomagalo bolj kot kar koli drugega.
Znani so tudi primeri, ko so mamice v nosečnosti pogosto žvižgale in je potem njihove otroke umirilo ravno žvižganje.

Otroci so zelo občutljivi in dojemljivi za zvok. Verjamem, da je tako tudi, ko odrastemo; čeprav nas življenje običajno skuša oblikovati tako, da postanemo manj senzitivni, tudi zato, da lažje preživimo v določenih situacijah.

Malček uživa v himalajski posodi

(Foto: osebni arhiv - Shaily Feinberg)

Kako se otroci odzivajo na zvok?

Pred leti sem imela veliko zvočnih delavnic po vrtcih in šolah. V spomin se mi je zelo vtisnil dogodek z delavnice društva Hospic, na kateri so bili otroci, ki so izgubili enega ali oba starša. Vzgojiteljice in prostovoljke so me posebej opozorile na dva fantka, ki naj bi bila hiperaktivna in težko vodljiva. Najprej sem otroke vzpodbudila skozi igro – z bobnanjem, ropotuljanjem in skakanjem – da so se dobro fizično aktivirali, potem pa sem jim predstavila instrumente: gonge, kristalne sklede, himalajske posode... Potem so leže ali sede uživali v zvočni kopeli, ko sem jim igrala na te instrumente. Nekateri otroci so pri tem tudi zadremali.

Eden od dečkov se je težko umiril, ga je pa zelo zanimalo, kaj počnem. Zato sem ga z gesto povabila, naj zaigra na gong, jaz pa sem igrala na druge instrumente. Očke so se mu kar zasvetile. Razložila sem mu, da je igranje na gong kot bi se pogovarjal z najljubšo živaljo, ki ga bo s svojo pesmijo popeljala na čudovito potovanje. Ne da bi drugi opazili, sem mu pokazala nekaj osnovnih načinov igranja in deček se je tako zlil z gongom, da so imele nekatere vzgojiteljice od ganjenosti solzne oči. Lahko so namreč videle drugo plat tega fantka, ki je do takrat niso poznale. Tako lahko poslušanje take glasbe umirja hiperaktivne otroke – kot jih označujemo z neko nalepko – še bolje pa je, če se aktivno vključijo v igranje.

Na jasličnem oddelku v vrtcu sem nekoč pred počitkom malčkom na svoje instrumente igrala uspavanko. Bilo je tik pred poletjem in vzgojiteljica mi je po tem presenečena povedala, da sta zaspala tudi otroka, ki v vrtcu še nikoli nista spala. Na splošno imajo otroci že od malega radi zvok in so zelo dovzetni zanj, mnogi so radi v tem tudi aktivni. Zato na različnih prireditvah in delavnicah, kamor pridejo s starši tudi otroci, slednje povabimo k igranju in so najbolj srečni, ko za nekaj trenutkov postanejo del naše zvočne skupine.

Zvočna masaža s himalajskimi posodami

(Foto: osebni arhiv - Ivona Ljubičič)

Kakšne so posebnosti gongov, kristalnih skled in himalajskih posod?

Gongi in himalajske posode so zelo stari instrumenti, še iz časa bronaste dobe. Gongi so še vedno najbolj resonantni instrumenti. Pri terapijah delamo s planetarnimi gongi, ki so uglašeni na frekvence vrtenja planetov našega sončnega sistema. Ker sta mikro in makrokozmos povezana, so ti gongi še toliko bolj učinkoviti, ker lahko usmerjamo njihovo delovanje za določene namene.

Himalajske posode so čudovite, ker lahko z njimi delamo zvočno masažo – to pomeni, da posode igramo, medtem ko z njimi drsimo po telesu. To se občuti kot vibracijo, ki gre globoko v telo, zavibrira tudi najgloblje celice in je zelo prijetno.

Kristalne posode so iz kvarc kristala, torej iz kamene strele. Tudi v človeškem telesu je veliko te kristalne strukture, ki zavibrira hkrati z vibracijo kristalnih skled. Lastnost silicijevega kremna, ki ga, med drugim, uporabljajo tudi pri računalnikih, je, da zelo dobro zadržuje in prevaja informacije. Zame so kristalne posode še posebej specifične, ker je njihov zvok tako jasen in čist – taka je tudi njihova vibracija. Izjemno močno odpirajo prostor, v katerem jih igramo, začutimo jih tudi znotraj sebe, čeprav se nas ne dotikajo; njihov zvok namreč samo polsušamo, tako kot zvok gongov. Delo s temi instrumenti ni samo glasba, ampak tudi terapija – to pomeni, da je njihov zvok, kadar jih igramo pravilno (to moram še posebej poudariti!) zelo blagodejen za vse nivoje človeškega bitja.

Mojca Malek-Morya

(Foto: osebni arhiv - Ivona Ljubičič)

Ali lahko rečemo, da zvoki gongov, kristalnih skled in himalajskih posod zdravijo?

Zvok nikoli ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine, to zelo rada poudarim. Vendar pa me, po drugi strani, zdravilni učinki, ki jih srečujem pri svojem delu (zadnjih sedem let sem popolnoma predana samo terapevtskemu zvoku), zmeraj znova navdušijo. Vsakič znova vidim, da ni nivoja, ki se ga zvok ne bi dotaknil, naj gre za fizičnega, čustvenega, mentalnega, energijskega.

V družinah, kjer imajo himalajske posode, otroci igrajo nanje, medtem ko se učijo in povedo, da jim to zelo pomaga, da si snov lažje zapomnijo. Ali pa igrajo na posodo, preden gredo v šolo pisat kontrolno nalogo. To jih umiri in osredišči. V družinah, v katerih imajo otroke s posebnimi potrebami, so ti otroci, odkar s starši uporabljajo himalajske posode, dosegli izjemen napredek. Le ena himalajska posoda v družini dela prave čudeže!

Kaj menite o tem? Poklepetajte na forumu!