Profesor psihologije na univerzi Illinois je bil del ekipe, ki je pregledala 132 študij, na katere so se sklicevali zagovorniki teorije o možganskih igrah za večjo pamet. Po pregledu so ugotovili, da je teorija na zelo tankem ledu oziroma pod vodo.

Možganske vaje resnično izboljšajo možganske sposobnosti igralca, ampak le za to igro, ni pa nobenega dokaza, da igra ali vaja izboljša delovanje možganov za nepovezane naloge.

Igra za možgane

(Foto: Thinkstock)

Možganske igre oziroma vaje so pridobile na priljubljenosti sredi prejšnjega desetletja. Študija objavljena v reviji Nacionalne akademije znanosti je leta 2008 trdila, da teden dni urjenja možganov pri mladih dramatično izboljša sposobnost reševanja problemov, s katerimi se prej niso srečali.

Leta 2014 je skupina 70 znanstvenikov objavila odprto pismo v katerem je prosila za dokaze. Okoli sto podpornikov možganske telovadbe je nanizalo 132 študij, pri čemer je zabavno, da so se na te študije sklicevali tudi skeptiki.

Simons in kolegi so odkrili, da nobena študija ni izpolnjevala osnovnih znanstvenih kriterijev. Ni bilo na primer nadzornih skupin, torej ljudi poleg tisti ki so trenirali možgane, da bi lahko primerjali napredek. Poleg tega je bilo udeležencev v študijah premalo za ločitev zrnja od plevela. Študije tudi niso upoštevale pričakovanja. Ljudje, ki so urili možgane, so se namreč avtomatično počutili pametnejše.

Dokaz, da je znanost o treningu možganov na majavih nogah, je tudi kazen, ki jo je ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) izrekla proizvajalcu igre Lumosity. Podjetje bo moralo plačati dva milijona dolarjev zaradi zavajanja. Od kazni naprej se igra več ne oglašuje kot sredstvo za izboljšanje pameti, ampak le kot igra za izziv kognitivnih sposobnosti.